Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

ponedeljek, 26. oktober 2020

POMEN MOLITVE ZA NAŠE ŽIVLJENJE (13) Pomen Svetega pisma za vero in molitev

            Takole pričuje neka študentka: »Pred kratkim opravljene duhovne vaje v tišini – v eni sami molitvi, so me pripeljale do globljih spoznanj in osebnih doživetij Božje navzočnosti. Spoznala sem, kaj pomeni okušati Božjo besedo, kako me Bog nagovarja z vsako besedo, ki jo je dal zapisati v Sveto pismo. Da, Gospod ni govoril samo ljudem svojega časa in apostolom, ampak govori tudi danes. On govori ravno meni! 'Pripravite pot Gospodu in zravnajte mu steze' (Mr 1,3b). 'Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo je blizu. Spreobrnite se in verujte evangeliju' (Mr 1,17).«

            Sv. Pavel je zapisal: »Prav zaradi tega se tudi mi neprenehoma zahvaljujemo Bogu, da ste Božje oznanilo, ki ste ga prejeli od nas, sprejeli ne kot človeško besedo, ampak, kar dejansko je, kot Božjo besedo, ki tudi deluje v vas, kateri verujete« (1 Tes 2,13).

            Redovnica: »Prve duhovne vaje so mi odprle oči za Sveto pismo. Začela sem ga prebirati in iskati v njem smernice za življenje. Spoznala sem odločnost evangelija, pa tudi starozaveznih prerokov. Ta odločnost se mi zdi neizčrpen vir moči, ki veje iz svete knjige. Moč, ki ti daje poguma, da v življenju poskušaš vedno misliti na to, da te Bog ljubi. Ljubi tako zelo, da je poslal svojega Sina, da bi tebe, mene, nas vse odrešil. Stara zaveza pa mi zagotavlja, da pri Bogu ni časovnosti in da njegova ljubezen traja večno.«

Sveto pismo je najsvetejša in najvažnejša knjiga na svetu. Ni le proizvod človeškega duha in srca, temveč je še bolj Božje delo, saj so to knjigo, bolje skupino knjig, različni svetopisemski pisatelji pisali po navdihu Svetega Duha, ki je glavni avtor Svetega pisma.

            V Stari zavezi beremo: »Kakor pride dež in sneg izpod neba, in se ne vrača tja, dokler zemlje ne napoji, oplodi in stori, da zabrsti, da dá sejalcu seme in kruha uživalcu, tako je z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust: ne povrne s k meni brez uspeha, dokler ne opravi, kar sem hotel, in izpolni, za kar sem jo poslal« (Iz 55,10s).

V Novi zavezi imamo besede:

            »Ne sramujem se evangelija, saj je vendar Božja moč, dana v rešitev vsakomur, ki veruje, najprej Judu in potem Grku. V njem se namreč razodeva Božja pravičnost, ki vodi iz vere v vero, kakor je zapisano: 'Pravični bo živel iz vere'« (Rim 1,16s).

»Predvsem pa védite: nobena prerokba v Svetem pismu ni stvar zasebne razlage. Nikoli namreč nobena prerokba ni bila izrečena na človeško pobudo, pač pa so ljudje, navdihnjeni od Svetega Duha, govorili v imenu Boga« (2 Pt 1,20s).

            Kratka razlaga:

Celotno Sveto pismo – ali vsaj nekateri deli – je prevedeno že v okrog 2500 jezikov in narečij.

            Sveto pismo je Božja govorica prav za nas. Treba ga je brati, poslušati in premišljevati. Blagor nam, če ga bomo vzljubili in ga redno jemali v roke. Ta od Svetega Duha navdihnjena Božja knjiga ima prednost pred katero koli drugo knjigo.

            Ta najsvetejša knjiga ima mnogo zgledov mož in žena, ki so bili veliki v molitvi. Njihova molitev je bila najprej v poslušanju in spolnjevanju Božje besede in Božje volje. Prav po tem so mnogi ljudje pred Bogom in človeško zgodovino postali znameniti. Pomislimo na Abrahama, ki je zapustil svojo deželo in šel za Božjim klicem, ki ga je zaslišal v molitvi. Mojzes je v poslušnosti Bogu spolnil težko nalogo in izpeljal izvoljeno ljudstvo iz egiptovske sužnosti. Tudi preroki so v poslušnosti Bogu izvršili velika dela. Tako bi lahko naštevali vse do Marije, Kristusa in Cerkve.

            Spomnimo se le na Marijine besede: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!« Jezus je trideset let poslušal in živel, šele nato je ljudem z besedo oznanjal evangelij. Pa še takrat je šlo pri njem predvsem za poslušanje. Ravnal se je po starozaveznih napovedih o prihodnjem Odrešeniku in jih uresničeval. Tudi svoj nauk je črpal iz tesne povezanosti z Očetom.

            Slavni švedski pripovednik in dramatik Strindberg (u. 1912) je poklical k smrtni postelji hčerko. Vzel je Sveto pismo, ki ga je imel vedno pri sebi, si ga prižel na prsi in rekel: »Življenje sem končal. Črta pod račun je potegnjena.« Pokazal je na Sveto pismo in rekel: »To je edino pravo in resnično.« To so bile njegove zadnje besede.

 

nedelja, 25. oktober 2020

MOLI IN DELAJ Žetev je velika, delavcev pa malo.

Na pšeničnem klasu smo po zaslugi neke skupnosti napredovali kar za štiri zrna. Bog povrni vsem za sodelovanje! Vsaka molitev, tudi za duhovne poklice, da bo uslišana, mora imeti nekatere lastnosti. Med njimi je vztrajnost. Molimo iz meseca v mesec, vsak dan znova. Se razume, da je treba, da se trudimo, da bi bila ta molitev dobra. Ni nujno, da je dolga. Prihajati mora iz čistega srca; predvsem naj navdaja to srce iskrena ljubezen do Boga in njegove Cerkve, ki nujno potrebuje duhovnih poklicev. Pri duhovnih poklicih in pri vztrajanju v njih sta dejavna Bog in človek. Bog kliče in vabi ter podpira tistega, ki ga je poklical. Nikogar pa ne prisili. Potreben je tisti, ki je poklican, potrebna je njegova družina, njegovi prijatelji in znanci, njegova župnija, skratka Cerkev.

 

sobota, 24. oktober 2020

Junij 2020

Zmeraj sem si želela obiskati Fatimo. Ta želja se mi ni izpolnila. Toda letos nas je fatimska Marija obiskala kar doma. Veseli smo za ta obisk. K TEBI se zatekamo z molitvijo in prošnjami. Zahvaljujemo se, da SI prišla v naš dom in nas povezala. Tvoj kip in tvoja navzočnost nas je obogatila in polepšala naš dom.

družina iz Tržca

 

petek, 23. oktober 2020

5.5.2020

Draga Mati, tebi v čast,

pismo pišem tudi jaz.

Kot sirota nebogljena,

prosim za milost Jezusa.

Dragi oče, draga mati!

Hvala za vse, kar mogla

sta nam dati.

Albin

 

četrtek, 22. oktober 2020

Pet prvih sobot med korono

Vsako leto z veseljem opravljamo pobožnost petih prvih sobot in se zatekamo v Jezusovo in Marijino Srce. Tako smo se pred dvema letoma zbrali pod Marijinim plaščem na Ptujski Gori, lani pa smo bili na prvosobotni pobožnosti zbrani v mariborski stolnici. Vsako prvo soboto je molitev vodila skupina iz druge dekanije naše nadškofije. Tudi sveto mašo je vsako prvo soboto daroval duhovnik iz tistega kraja. Prvosobotna pobožnost je zaobjela celotno mariborsko nadškofijo.

Letos nas je Sveti Duh nagovoril, naj ostajamo s češčenjem JMS kar v svojih župnijah. Tako bodo lahko sodelovali tudi tisti častilci v našem občestvu, ki drugam ne morejo. Iz Žetal, Vidma, Ptuja in drugih krajev v naši okolici se je iz cerkva prvo soboto slišala lepa pesem: »Trinajstega maja v dolini Irija se je prikazala Devica Marija.«

Po medijih pa smo že slišali, da tam v »daljni« Kitajski razhaja nova bolezen, ki se ji reče COVID-19. Čeprav smo se tolažili, da je Kitajska daleč od nas, pa smo hitro spoznali, da temu ni tako. Da ni več tako daleč kot nekoč. Še preden smo se dobro zavedali, je bila ta nadloga že pri naših sosedih Italijanih. Kmalu zatem se je pojavila tudi pri nas. Razširila se je po vsem svetu.

Začele so se zapirati tovarne, šole in druge ustanove. Zaprla so se tudi cerkvena vrata. Sveto mašo smo obhajali kar doma s povezavo preko medijev. Nismo vedeli, kako bomo nadaljevali prvosobotne pobožnosti. Posebej žalostni so bili naši trije Marijini častilci, ki so se želeli letos posvetiti Jezusovemu in Marijinemu Srcu.

Na Ptuju pri Svetem Petru in Pavlu je bila za osebno pobožnost cerkev odprta. Tega smo se prav po otroško razveselili. Ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov smo pred skritim Jezusom in kapelico Fatimske Marije vsak mesec nadaljevali pripravo na posvetitev. Nestrpno smo pričakovali prvo majsko soboto in nismo zaman prosili in molili. Drugega maja smo imeli milostno sveto mašo, obnovo posvetitve in posvetitev naših treh gorečih častilcev JMS. Neizmerno smo hvaležni našim ptujskim patrom. Še posebej smo hvaležni p. Milanu Kosu, ki je daroval sveto mašo in opravil posvetitev, p. Janku, ki nam je s svojim angelskim glasom slovesnost popestril, in p. Jožetu, ki je molil za nas in Bogu daroval svoje trpljenje, da so se naše in Marijine želje lahko uresničile.

Vse slovesnosti v čast Srcu Jezusa in Marije so nekaj zares veličastnega. Ta pa je bila kljub zaščitnim maskam še posebej milostna in edinstvena ter upamo, da v takšni situaciji, neponovljiva.

Kapelica fatimske Marije pa je, razen ob prvih sobotah, vedno romala od družine do družine. Mati Božja se ne ustraši nobenega virusa in v domove prinaša mir in varnost.

Naša fatimska Marija ima tudi svojo knjigo vtisov, v katero gostitelji vpišejo svoja doživetja ob tako milostnem obisku.

 

Tako ji je 15. 4. 2020 v slovo zapisala njena gostiteljica:

»Čeprav je že bila pri nas, v našem domu, sem JO sedaj gledala in videla z drugačnimi očmi. Tako je bila lepa in polna veselja, kot da nam nekaj sporoča. Bogu hvala za ta milostni čas, da sem se lahko malo ustavila, šla vase v svojo notranjost, v kamrico svojega srca. Zadnji dan Marijinega obiska se mi je utrnila solza. Želela sem, da Marija ostane v našem domu, pa čeprav sem vedela, da kip s kapelico mora romati k naslednji družini. Tako sem se odpravila ta aprilski večer z Marijo v rokah kar peš po vasi do druge družine, ki je mater Marijo že nestrpno pričakovala.«

Anica