Duhovne vaje in prireditve 2020 v Domu duhovnosti opatije Stična

www.sticna.eu / dom.duhovnosti@sticna.eu / Cistercijanska opatija Stična – SI-1295 Ivančna Gorica

Delovni tabor za mlade - p. Jona J. Vene (janezvene@gmail.com)

5. julij – 12. julij

19. julij – 26. julij

Delovni tabor je prijetno počitniško druženje mladih po navdihu starodavnega meniškega reka: Moli in delaj. Namenjen je vsem mladim, ki bi radi nekaj počitniških dni preživeli v družbi sovrstnikov ob skupnem delu, prepevanju, molitvi, pogovorih, igrah in zabavi.

Otroški počitniški program EDEN – opat p.  Maksimilijan File (info@sticna.eu):

5. julij – 11. julij

19. julij – 25. julij

26. julij – 1. avgust

2. avgust – 8. avgust

16. avgust – 22. avgust

Za otroke, od 6. leta do konca osnovne šole - izvedba programa počitniških tednov duhovnosti, ki jih mnogi poznajo iz Uskovnice in Kanjega Dola. Naslov letošnjih tednov je: »Zavladal bo mir«. Ob zgledu sv. Lucije dos Santos bodo otroci lahko spoznavali, kako živeti, da bo Jezusov mir v srcih, med nami in po vsem svetu. www.sticna.eu/otroski-pocitniski-program-eden/

Ora et labora ali Moli in delaj z menihi – p. Krištof Čufer (kristof.cufer@rkc.si):

2. avgust – 8. avgust

Misel »moli in delaj« (ora et labora), povzema smisel meniških redovnih pravil utemeljitelja meniškega življenje sv. Benedikta. V dnevih, ki jih fantje in možje preživijo z meniško skupnostjo, spoznavajo globoki pomen tega reka, ki vodi v duhovno poglobitev osebnega odnosa z Bogom.

Lučkarski oratorij v opatiji Stična – p. Janez Novak  (janez.novak@rkc.si):

20. avgust - 23. avgust

Srce te skupine so osebe z motnjami v duševnem in/ali telesnem razvoju (lučke). Na vsakoletnem oratoriju skupaj pojejo, sodelujejo pri sveti maši, ustvarjajo in se veselijo. Animatorka skupine je ga. Mojca Kastelic (gabri@siol.net). Vodilo letošnjega oratorija je »Jezus, vate zaupam«.

Duhovne vaje za vse  – p. Anton Nadrah (anton.nadrah@rkc.si):

11. september – 13. september

Jezusovo življenje je bilo tako lepo, da je osvojilo učence. Apostoli so zato učili dobro in lepo živeti, po zgledu Jezusovega življenja, pravi sv. Bernard. Veselo oznanilo evangelija je oznanilo, da je Bog naš smisel in sreča. »Bog je naš smisel in naša sreča« bo vodilo duhovnih vaj, ki jih tudi letos pripravlja zaslužni opat p. Anton Nadrah.

Zeliščarski seminar

11. september – 13. september

Poslušali bomo strokovna predavanja farmacevtov o delovanju zdravilnih rastlin in izdelavi zeliščnih pripravkov po recepturah patra Simona Ašiča (1906-1992). Prepoznavali in nabirali bomo zdravilne rastline v okolici samostana, kakor je to rad delal pater Simon Ašič. www.sitik.si (info@sitik.si).

Srečanje mladih Stična 2020 (sticna@katoliskamladina.si)

19. september

Srečanje mladih, ki praznujejo svojo vero in mladost.

V domu duhovnosti optije Stična bodo tudi duhovne vaje:

Za zakonce in družine, p. Andrej Benda DJ:

12. junij do 14. junij, 16. julij – 19. julij

Za skupnost Emanuel:

20. junij – 21. junij,

5. september – 6. september

3. oktober – 4. oktober

14. november – 15. november

19. december – 20. december

Za zakonce, msgr. up. nadškof. Marjan Turnšek:

30. julij – 2. avgust

Za skupino Nazaret, p. Tomaž Podobnik DJ:

3. avgust - 10. avgust

Za skupino Romar, ga. Marjetka Babič:

27. avgust – 30. avgust

Za vse, g, Ciril Čuš:

22. oktober – 25. oktober

Za zakonce, p. Vital Vider DJ:

5. november – 8. November

10. december – 13. december

Bernardova družina,

združenjem posvečenih JMS

in duše žrtve, p. Anton Nadrah

na 4. NEDELJO V MESECU, 15.00 do 17.00:

28. junija, 26. julija, 23. avgusta, 27. septembra,

25. oktobra, 22. novembra in 20. decembra.

FATIMSKA POBOŽNOST

bo v cerkvi že ob 18.30:

12. junija, 13. julija, 13. avgusta, 13. septembra in 13. oktobra.

ZA ZIDOVI SAMOSTANA

Urednikova beseda

Pred nami sta praznika Srca Jezusovega (19. junija) in Marijinega brezmadežnega Srca (20. junija). Kaj nam pomenita? Srce je znamenje, simbol ljubezni. Jezus in Marija nas neizmerno ljubita. Želita, da bi se tudi naša srca ogrela v ljubezni do Boga in do vsega Božjega, zlasti do vsakega človeka. V ljubezni do Boga in bližnjega je naša svetost. Prebodeno Jezusovo srce je znamenje, da nas je on ljubil do konca, do žrtvovanja svojega življenja za nas. Papež sv. Janez Pavel II. je dejal: »Prebodeno srce je znamenje celostnosti te ljubezni v njeni navpični in vodoravni razsežnosti, kar ponazarjata pokončno in prečno bruno križa.« Ko je Mati Marija stala pod križem, je po Simeonovi prerokbi njeno dušo, njeno srce, prebodel meč bolečin. V tej uri našega odrešenja je prva počastila Jezusovo Srce. Svojega mrtvega Sina je z vso ljubeznijo darovala nebeškemu Očetu za naše odrešenje.

Odslej bodo v Stični naša srečanja v zvezi s fatimsko pobožnostjo, Bernardovo družino, češčenjem Jezusovega in Marijinega Srca ter dušami žrtvami takole:

- Fatimska pobožnost v cerkvi ostane in je vezana na 13. dan v mesecu, od maja do oktobra. Kadar je trinajstega sobota, je pobožnost na predvečer, torej dvanajstega, kakor je bilo doslej (zaradi dolgih samostanskih molitev v soboto). Zato je v juniju fatimska pobožnost v petek, 12. junija. Vedno se začne eno uro prej kot doslej: torej ob 18.30 z rožnim vencem; ob 19.00 je sv. maša z nagovorom, nato fatimska pobožnost, ki bo junija še brez procesije, ter bo vse v cerkvi pred fatimsko Marijo. Sodelovali bodo pevci na koru med mašno daritvijo in petjem litanij. Na koncu bomo obnovili posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu in prejeli blagoslov z Najsvetejšim.

- Bernardova družina, častilci JMS in DŽ imajo shod 4. nedeljo v mesecu! (če ni kakšne ovire) ob 15.00! Tako bo prvo srečanje po korona virusu v opatovi kapeli 28. junija ob 15.00. - Tako bi rešili težavo, da ne bi bili fatimska pobožnost in to srečanje preblizu skupaj. Srečanje pol ure pozneje (ne ob 14.30 ampak ob 15.00) bo bolj ugodno za oddaljene. Od maja do oktobra bosta v Stični dve srečanji (fatimsko v cerkvi in drugo v opatovi kapeli), druge mesece pa bo samo eno (v opatovi kapeli).

p. Anton

DOMAČA ZDRAVILA Zdravilne moči česna

Česen (Allium sativum L.) sodi v družino lukovk. Njegova najbližja sorodnika sta čebula in čemaž, ki sodita v isto družino.

Pri nas, v Sloveniji, je česen danes nepogrešljiv pri pripravi zelenjavnih jedi. Menim, da je dobro, da je tako, saj ima številne ugodne učinke na naše telo. Čebulica česna vsebuje encime, eterično olje, ajoen, aliin, terpene, aminokisline, minerale, vitamina A in C, maščobe ter selen v zelo majhnih količinah.

V zdravilne namene v ljudski medicini uporabljamo česen za zatiranje zajedavcev, za zniževanje maščob v krvi, za zniževanje povišanega krvnega tlaka, za zmanjševanje krčev gladkih mišic (npr. pri menstrualni bolečini), za zniževanje maščob in slabega holesterola ( LDL holesterola) v krvi itd.

Nekaj nasvetov patra Simona Ašiča o uporabi česna

V času prehlada ga npr. lahko uživamo za zatiranje razmnoževanja bakterij v dihalnih poteh.

Česen deluje tudi proti virusom. Dobro je, da ga zdaj v času epidemije pogosto uživamo. Lahko ga zaužijemo surovega ali pa v pripravkih, kot je npr. jabolčni kis s česnom ali pa česnova tinktura. Ko česen zaužijemo surov, naj le-ta, ko ga zdrobimo, nekaj časa stoji, 10-15 minut. Saj pri mehanski poškodbi česna v njem s pomočjo encimov nastaja spojina alicin, ki je koristna. Zdrobljen česen »diši« po žveplu, to pomeni, da so v česnu žveplove spojine, ki delujejo proti virusom.

Česen še poveča nastanek sluzi v dihalnih poteh in olajša izkašljevanje, zato ga pri kašlju, kjer nastaja izmeček, lahko zaužijemo z medom.

Pri astmi si odrasli pomagamo tako, da damo v 1 liter vode nekaj strokov česna, limonin sok ene limone, eno polno žličko listov navadne mete ter prav tako eno polno žličko listov žajblja. Vse skupaj kuhamo 5 minut, odstavimo, ohladimo do toplega ter dodamo en deciliter jabolčnega kisa. Precedimo in pijemo 2 skodelici dnevno. Otrokom tega pri astmi ne dajemo, ampak naj otrok vsak večer zaužije en zdrobljen strok česna, ki smo ga prej zmešali z medom. Lahko pa to mešanico dodamo kamiličnemu čaju in otrok jemlje po 1 žličko trikrat dnevno.

Bolna mesta na koži, npr. glivično obolenje, natiramo s svežim česnovim sokom dvakrat dnevno. To potrpežljivo ponavljamo; če ne pride do izboljšanja, obiščemo zdravnika.

Priprava česnove tinkture za zniževanje krvnega tlaka: 2 tedna namakamo 3 velike žlice svežih in olupljenih sesekljanih strokov česna v 1 l dobrega žganja. Nato stroke stisnemo in odstranimo. Pijemo 15 kapljic pred kosilom ali večerjo.

Za krepitev las in njihovo pospešeno rast si pripravimo izvleček iz česna. Nekaj strokov narežemo, namočimo v žganje in damo za en teden na sonce na toplo. S tem pripravkom si lasišče natiramo dvakrat tedensko.

Ljudje, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, morajo biti previdni pri uživanju česna, saj česen tudi zavira strjevanje krvi.

Za zdravega človeka je dovolj, da dnevno zaužije en strok česna. Menim, da Bog namenoma ni ustvaril česna velikega kot jabolko, saj nam ga k vsakdanji prehrani ni potrebno dodati v tako veliki količini kot je jabolko veliko.

Barbara Kozan, mag.farm.

Pot v svet

Ves moj svet je bil moj dom in dolina, ki sem jo videla skozi okno: polje, ki sta ga na obeh straneh omejevala grička. Tam daleč, kjer sta se griča stikala, sta se med njima iz doline izvila potok in cesta ob njem. Tu je bila edina pot v svet. Nisem hrepenela po njej. Nekoč mi je padel v potok prazen kolešček za sukanec, s kakršnimi smo se otroci radi igrali. Priljubljene igračke nisem hotela izgubiti, zato sem tekla za njim ob potoku. Bila sem bosa in pravkar pokošena trava me je zbadala v podplate. Vendar sem kar tekla in tekla, a potok je bil hitrejši. Kolešček je izginil izpred mojih oči, morda so ga valovi odnesli daleč tja do Krke ali pa se je zapletel v grmovje na obrežju. Bilo mi je jasno, da nima smisla teči naprej, kajti zagledala sem staro kapelico, ki je nekako označevala nam znani del polja do koder smo še šli kdaj s starši. Kakor vsako znamenje je imelo tudi to svojo zgodbo. Davno nekoč, ko niti naših staršev še ni bilo na svetu, so mladi fantje iz naših krajev začeli odhajati s trebuhom za kruhom v svet, predvsem v Ameriko. Saj najbrž si niti niso predstavljali, kakšno bo življenje v tujem svetu. Edino kar so vedeli, so bile pripovedi o bajno bogati deželi, kjer se dolarji valjajo po cestah. To je prepričalo tudi fanta s premožne domačije konec vasi. Starši so mu branili, saj je imel doma dovolj dela in kruha. Toda on je hotel več. Čakalo ga je neljubo presenečenje. Fant, vajen s soncem obsijanih travnikov in njiv, je moral poprijeti za delo v rudniku. Vendar je stisnil zobe in sklenil, da bo vzdržal. Nekoč bodo že prišli boljši časi. Ampak nekega dne se je v rudniku zgodila nesreča. Ko je dolge ure ždel v temi zasut z zemljo in premogom, prestrašen in obupan, se je v pričakovanju zadnje ure zatekel k molitvi.

Spomnil se je večerov v domači hiši. Kot otrok je spal v podstrešni sobi s starimi starši. Čeprav je po večerji družina že skupaj zmolila rožni venec, je moral starim staršem zmolili dolgo vrsto molitev: od kesanja do angela varuha. Našteti je moral tudi šest resnic in glavne grehe. Na podstrešju je bilo malce strašljivo, saj so sumljivo škripala lesena stopnišča in ograje. Najraje bi potegnil odejo čez glavo in zaspal. Toda zbrano sta ga poslušala in popravljala, kadar se je zmotil. Ko ga je mlajši brat zamenjal v spalnici starih staršev, se je preselil k hlapcu na svisli. Nekaj časa je še molil, potem pa počasi na molitev povsem pozabil. Toda zasut v rudniku je nevede začel ponavljati molitvice s podstrešja. Nazadnje je že povsem obnemogel ponavljal samo še klic k Mariji: »O, preblaga Devica, še nikoli ni bilo slišati, da bi ti koga zapustila …« Ko se je v bolnišnici prebudil, je na njegovih ustnicah še vedno trepetalo Marijino ime. Potem je poslal domov denar in pismo s prošnjo, naj v zahvalo za njegovo rešitev postavijo tam, kjer se je še zadnjič ozrl na domačo vas, kapelico posvečeno Mariji.

Od takrat je minilo več kot sto let. Kapelica je komaj še vredna tega imena, saj je kar nekako zlezla vase. Vdrta streha je več ne brani pred dežjem. Polomljena vrata visijo s tečajev, skozi razbita okna vleče veter. Veter ali mački so prevrnili Marijin kip, odbiti kosi ležijo po tleh. Okolico kapelice je prerasel španski bezeg, ki na zunaj zakriva ruševine. Komaj kdo se še ozre nanje, saj zdaj namesto stare poti ob potoku vodi iz doline asfaltirana cesta.

Tudi jaz sem odšla po tej cesti, ko sem čez mnogo let zapustila domačo dolino. Imela sem srečo, da sem vedno v življenju naletela na križišča s kapelicami in znamenji, ki so mi povedala, da je konec varne poti in se je treba obrniti.

Valerija Ravbar