Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

nedelja, 5. januar 2020

35 LET BERNARDOVE DRUŽINE

Letos bo ta oddelek v glasilu namenjen obhajanju 35-letnice Bernardove družine in obenem 35-letnemu izhajanju glasila V Materini šoli. Člani Bernardove družine so vpisani v posebni knjigi in na računalniku. Gledal sem, če jih je še veliko živih od tistih 105, ki so bili prijavljeni že v letu 1985. Precej več kot polovica je že pokojnih, med njimi tudi prof. Marta Silvester, ki je zelo zaslužna za začetek Bernardove družine (BD) in pridobivanje novih članov. Tudi zdaj bi potrebovali kakšno takó vneto članico za pomladitev naših vrst. Doslej je vpisanih 1467 članov, a tudi od teh je že več kot polovica pokojnih.
Da se spomnimo začetkov BD in takratne mladostne navdušenosti, bomo v tem oddelku v letu 2020 objavljali zlasti takratne odmeve prvih članov. Naj najprej sledi urednikovo pojasnilo že v 1. številki novembra 1985

Bernardova družina – kaj je to?

S prvim srečanjem 6. oktobra letos v Stični je bila ustanovljena Bernardova družina (= BD), in sicer v okviru cistercijanske redovne skupnosti v Stični. V BD se lahko vključijo mladi in starejši, zdravi in bolni, poročeni in neporočeni, laiki in škofijski duhovniki – vsi, ki želijo kaj več narediti za Boga in bližnjega in se duhovno poglabljati po duhovnih smernicah cistercijanov v Stični.
Člani BD naj bi sredi sveta živeli cistercijansko duhovnost: moli in delaj! Molili naj bi za uspeh dejavnosti cistercijanov in za njihove nove poklice vsaj eno desetko rožnega venca ali križev pot ali litanije ali hvalnice in večernice. Sami pa bi bili vsak dan deležni milosti sv. maš, molitev in dobrih del cistercijanov. Tako bi bili drug drugemu molitveno zaledje.
Člani BD naj bi bili med seboj povezani. Drug za drugega naj bi molili in si med seboj tudi drugače pomagali. Pripravljeni naj bi bili po svojih močeh pomagati tudi cistercijanski skupnosti, če bi bilo to kdaj potrebno.

Odmevi

Prijateljica mi je pripovedovala o molitveni skupini, ki nastaja v vaši opatiji v Stični. Sklenila sem, da se vam pridružim. Ne morem vam obljubiti pogostna vidna srečanja, saj sem stoodstotni invalid. S srcem in dušo pa bom z vami vsemi v molitvi, tihem darovanju upanja, sreče pa tudi bolečin in žrtev. Utrjujmo edinost z Gospodom in med seboj! Upajmo in molimo skupaj!

Morala bi pričeti svoje pismo s pesmijo, da bi izrazila vso svojo notranjo radost ob rojstvu Bernardove družine: Hvala večnemu Bogu …

V tej puščobi življenja si je tak dan, kot je srečanje Bernardove družine v Stični, treba ukrasti.

Kako osrečujoče je, pripadati družini redovne skupnosti, ji z molitvijo pomagati in biti tudi sam deležen njenih molitev! Zato Bogu hvala za Bernardovo družino, ki je še bolj osmislila moje življenje. Želim, da bi ga tudi mnogim drugim.

Zelo rada sprejmem vaše povabilo, da me včlanite v Bernardovo družino. Bom tudi izpolnjevala dolžnosti, kot jih veleva. Ne bom izmolila samo ene desetke, cel rožni venec! Saj imam dosti časa, ko sem sama. Naj bom pa v samoti z Bogom, da mi ne bo tako dolgčas.

sobota, 4. januar 2020

Retrospektivna razstava likovnih del Jožeta Trontlja

Dne 23. 11. 2019 smo v Muzeju krščanstva na Slovenskem odprli retrospektivno razstavo likovnih del Jožeta Trontlja. Slovesna otvoritev je bila organizirana v okviru 20. festivala Stična, ki ga pripravljajo članice in člani Kulturnega društva Stična.
Jože Trontelj, slikar, kipar, umetniški mizar, stilist, restavrator, je razstavo postavil v treh prostorih v pritličju muzeja. Slike, ki jih ustvarja v tehniki olje na platno, in kipe, ki jih ustvarja v lesu, je razporedil kronološko. Iz začetnega obdobja so na ogled slike, ki jih zaznamujejo rdeče kocke. S kockami, ki so večje ali manjše, je avtor ustvaril zanimiv medprostor med prostorom v sliki in gledalcem. Med njegovimi zgodnejšimi deli lahko ponovno občudujemo realistična portreta zakoncev Ingeborg in Huberta Patzelta, velikih dobrotnikov stiškega samostana, in portret znamenitega »stiškega dohtarja« p. Simona Ašiča. Na ogled je tudi njegov Sv. Job na smetišču. Med kipi naj omenim dramatično upodobljenega Davida in umirjenega sv. Huberta. V drugi sobi, poleg slik, dominirajo njegove lesene skulpture; Dobro in slabo, Vetrovi, Čuvaj. Odpadni les, namenjen za kurjavo, je preoblikoval v neverjetne kiparske mojstrovine. V zadnji sobi ostrmimo nad Trontljevimi novejšimi deli. Z meglico zakrite pokrajine, človeške postave so izredno čutne in mehke. Prvič je na ogled tudi slikarjev avtoportret (2019).
Kot so zapisali organizatorji Festivala Stična v Programsko knjižico 2019, »je retrospektivna razstava slik in skulptur Jožeta Trontlja kakor na stežaj odprt mojstrov dnevnik samoosvobajanja. Kakor njegova zgodnja dela nakazujejo močno, jasno izraženo formo, tako z leti njegova dela postajajo vse svobodnejša in hkrati duhovno neposrednejša.«
Jože Trontelj, rojen leta 1967, živi in ustvarja na Dolih pri Polici. Med letoma 1990 in 2003 je bil zaposlen v Cistercijanski opatiji Stična kot restavrator. Za meditativni park v stiškem samostanu je leta 1994 izdelal lesene monumentalne kipe sv. Bernarda, sv. Benedikta, Vstalega Kristusa, Marijo z Otrokom in Lojzeta Grozdeta. Leta 1998 je s 37 lesenimi sedeži in ambonom opremil kapitelj. Na sedežih je upodobil cistercijanske svetnike in blažene. Med letoma 2000 in 2004 je izdelal opremo za meniško obednico (refektorij). Na stranicah miz je mojstrsko upodobil svetopisemske prizore, povezane z obedi. Za stiški samostan je leta 1999 oblikoval tudi ornat. Po njegovih vzorcih so Mariborske šolske sestre v Radovljici izdelale mitro, pluvial, mašni plašč in dalmatiki.
V stiškem muzeju se je s samostojnima razstavama predstavil že leta 1994 in 1999.
Z letošnjo retrospektivno razstavo se je Jože Trontelj ponovno vrnil v Stično. Pri njegovem delu mu želim še naprej veliko ustvarjalne moči.
Mag. Nataša Polajnar Frelih,
direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem

petek, 3. januar 2020

Duhovne prireditve v Stični v letu 2020

JANUAR 2020
5. delavnica molitev in življenje
11. – 12. Skupnost Emanuel
12. ob 14.30 Bernardova družina in VMS
17. – 19. p. Nadrah, Jezus nas uči moliti
23. – 26. p. Vital Vider, zakonci z otroki
31. – 2. 2. o. Maksimilijan, birmanci
 
FEBRUAR 2020
7. – 9. o. Maksimilijan, birmanci
8. – 9. Skupnost Emanuel
9. ob 14.30 Bernardova družina in JMS
15. – 16. Emanuel, mladi
20. – 23. p. Vital Vider, zakonci z otroki
28. – 1. 3. o. Maksimilijan, birmanci
 
MAREC 2020
6. – 8. o. Maksimilijan, birmanci
6. – 8. Škofijska gimnazija Šentvid
8. ob 14.30 Bernardova družina in JMS
12. – 15. p. Vital Vider, zakonci z otroki
13. – 15. o. Maksimilijan, birmanci
20. – 22. o. Maksimilijan, birmanci
27. – 29. o. Maksimilijan, birmanci
 
APRIL 2020
3. – 4. Skupnost Emanuel
10. – 12. Katoliška mladina
15. – 17. Vrtec Jurček
19. ob 3.00 v baziliki n. Božj. usm., BD in JMS
23. – 26. p. Vital Vider, zakonci z otroki
 
MAJ 2020
9. – 10. Skupnost Emanuel
10. Bernardova družina in JMS, romanje
13. ob 19.30 fatimska pobožnost v baziliki
 
JUNIJ 2020
12. – 14. p. Andrej Benda, zakonci z otroki
12. ob 19.30 fatimska pobožnost v baziliki
14. ob 14.30 Bernardova družina in JMS
20. – 21. Skupnost Emanuel
 
Prijave za skupine v Domu duhovnosti sprejema voditelj Doma p. Nikolaj:
po e-mailu opatija.dom.duhovnosti@gmail.com
ali na telefon: 041 972 813.

Večdnevne skupine se redno začno ob 18.00 zvečer, ali po dogovoru.
Prijave posameznih udeležencev sprejemajo voditelji skupin.
P. dr. Nikolaj Aracki, GSM: 041/972 813; e-naslov: nikolaj.aracki@rkc.si
P. Andrej Benda, GSM: 041/918 432; e-naslov: andrej.benda@rkc.si
P. Krištof Čufer, GSM: 031/314 044; e-naslov: kristof.cufer@rkc.si
Ciril Čuš, GSM: 031/888 276; e-naslov: ciril.cus@rkc.si
P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si
Klemen Križaj, Zdravo življenje, tel.: 01/787 70 65
P. Lojze Markelj, GSM 031/755 945
Dr. Maksimilijan Matjaž, maksimilijan.matjaz@rkc.si
P. Anton Nadrah, tel. 01/78 77 100; e-naslov: anton.nadrah@rkc.si
P. Janez Novak; prijave: Mojca Kastelic: e-naslov: gabri@siol.net
P. Branko Petauer, GSM 031/687 802; e-naslov: branko.petauer@rkc.si
P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si

Bernardova družina bo imela skupaj z Združenjem posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu v letu 2020 (BD in JMS) srečanja na 2. nedeljo v mesecu v opatovi kapeli od 14.30 do 16.30: 12. januarja, 9. februarja, 8. marca, 19. aprila (ob 15.00 v cerkvi na nedeljo Božjega usmiljenja), 10. maja (skupno romanje v Marijino svetišče), 14. junija, 20. avgusta (ob 19.00 v cerkvi), 13. septembra (ob 19.30 skupaj s fatimsko pobožnostjo v cerkvi), 11. oktobra, 8. novembra in 13. decembra.

Fatimska pobožnost leta 2020 bo v cerkvi ob 19.30: 13. maja, 12. junija, 13. julija, 13. avgusta, 13. septembra (tudi Bernardova družina in Združenje JMS), 13. oktobra.

Molitveno silvestrovanje v Stični

Lepo vabljeni na molitveno silvestrovanje, ki bo v torek, 31. decembra 2019 v opatovi kapeli stiškega samostana z začetkom ob 21.00. O polnoči bo polnočnica.

Duhovne vaje: Jezus nas uči moliti
(od 17. do 19. januarja 2020)

Kdor se želi ob Jezusovem zgledu in besedi poglobiti v molitvi, lepo vabljen na duhovne vaje, ki bodo v Stični od petka, 17. januarja ob 18.00, do nedelje, 19. januarja po kosilu. Vabljeni še posebej člani Bernardove družine in posvečeni Jezusovemu in Marijinemu Srcu, zlasti animatorji. Spremljevalec: p. Anton Nadrah. Prijave: anton.nadrah@rkc.si do 10. januarja.

četrtek, 2. januar 2020

ZA ZIDOVI SAMOSTANA Urednikova beseda

V letu 2020 bo minilo dvajset let od praznovanja vélikega jubileja Gospodovega rojstva leta 2000 in deset let od našega prvega slovenskega evharističnega kongresa ter prve razglasitve za blaženega slovenskega mučenca Alojzija Grozdeta. To je bilo 13. junija 2010 pri Celju. Na veliki jubilej, v katerem smo praznovali 2000-letnico Jezusovega rojstva, smo se pripravili s posvetitvijo Jezusovemu in Marijinemu Srcu (JMS). Morda bi se posamezniki, družine, molitvene skupine, veroučni razredi, župnije … na posvetitev (obnovo posvetitve) JMS pripravili tudi v letu, v katerega smo že vstopili z adventom? S pripravo lahko začnemo že januarja ali februarja. V Stični bomo začeli februarja. Odprimo vrata Odrešeniku in svoja srca Marijinemu brezmadežnemu Srcu!
V novembru 2020 bo minilo 35 let od začetka izhajanja glasila V Materini šoli. Na začetku je bil prav skromen, na enem listu A 4 format. Namenjen je bil le članom Bernardove družine. Danes velika večina bralcev ne pripada tej družini. Prvo srečanje Bernardove družine je bilo v nedeljo, 6. oktobra 1985. V letu 2020 bo zato poseben oddelek glasila posvečen tej obletnici. Sicer pa želimo biti v glasilu pozorni na življenje iz posvetitve JMS. To je najpomembnejše.
V letu, ki je pred nami, bomo združili obe naši dosedanji mesečni molitveni srečanji, Bernardove družine in posvečenih JMS, v eno skupno srečanje. Združenji seveda ostaneta samostojni. Da pa skupaj molita in pojeta ter darujeta mašno daritev, bo gotovo Jezusu in Mariji všeč. Skupni molitveni shod bo vsako 2. nedeljo v mesecu (razen julija in avgusta) v opatovi kapeli ob 14.30. Vsi prisrčno povabljeni! Mnogi so danes pozabili na Boga in več ne molijo. Zato je skupna molitev tem bolj potrebna. Brez povezave z Bogom ne bo šlo! Pretrganje stika z Bogom vodi v katastrofo, množično iskanje stika z njim pa na široko odpira vrata Božjemu usmiljenju in novi, srečnejši dobi človeške zgodovine.
V Muzeju krščanstva na Slovenskem je bila 23. novembra 2019 odprta retrospektivna razstava Jožeta Trontlja. Naš samostan krasi marsikatero njegovo rezbarsko in kiparsko delo, predvsem sedeži v kapiteljski dvorani in mize v samostanski obednici, za kar smo umetniku hvaležni.
Smo že sredi adventnega časa. Z molitvijo, deli ljubezni in dobrote se pripravljamo na podoživljanje Jezusovega rojstva. Da bi se Jezus znova rodil v naših srcih in v medsebojnih odnosih, vsem bralcem želi samostanska družina z opatom Maksimilijanom Filejem.
p. Anton

sreda, 1. januar 2020

DOMAČA ZDRAVILA Glina

Glina ali ilovica je mineralna zmes, v kateri prevladujejo alumosilikati. Na pogled je homogena brezoblična masa. V resnici je sestavljena iz nešteto drobnih delcev v obliki lističev.
Ima izredno moč vpijanja. Nase veže vse strupe iz organizma in se nespremenjena izloči. Glina je najmočnejše regeneracijsko sredstvo. Svojo moč je dobila od sonca, zraka in vode.
Deluje antiseptično samo na škodljive snovi za razliko od sintetičnih antiseptikov, ki uničujejo tudi telesu koristne snovi (npr. prebavne bakterije).
Glino uporabljamo zunanje in notranje.
Zunanja raba gline
V ta namen jo vmešamo z vodo in jabolčnim kisom v maso podobno testu. Nato oblikujemo hlebčke debeline pol centimetra ter položimo na obolelo mesto, fiksiramo in obložimo s volnenimi krpami. Obkladek mora delovati vsaj 2 uri. Pri težjih slučajih obkladke menjamo večkrat dnevno. Vsak obkladek je za enkratno uporabo. Pri kroničnih revmatskih bolečninah pustimo glino na obolelem delu celo noč.
Pri kožnih boleznih, aknah, ekcemih, luskavici, bradavicah, si pomagamo z glinenim mazilom ali premazi v obliki maske. Akne je dobro izmivati z glineno vodo.
Obkladki dajejo dobre rezultate tudi pri glavobolih, nespečnosti, kroničnih vnetjih sinusov, ušes, pljuč; pri obolenju prostate.
Notranja uporaba gline
Uživanje gline pomaga pri mnogih boleznih.
Napitek pripravimo tako, da 1 malo žličko gline v prahu raztopimo v 1deciliter vode. Pustimo stati čez noč. Zjutraj premešamo in prve tri dni pijemo samo glineno vodo, da se organizem navadi. Naslednje dni popijemo tudi goščo. Kura naj traja najmanj tri tedne. Po desetih dneh pavze lahko začnemo znova; največ trikrat zapovrstjo. Izjema so le zelo huda obolenja, kjer je dopustno tudi dolgotrajnejše uživanje gline.
Pitje gline prečisti celoten organizem in tako poveča odpornost. Pomaga pri težavah prebavil; želodca, žolča in jeter, vnetju sečnih poti, srčno žilnih težavah, obolenju kože.
Glina se ne zadržuje v telesu, niti se ne strdi. Uživanje gline ni priporočljivo pri zelo visokem krvnem pritisku (glina lahko pritisk dvigne) ter pri kroničnem zaprtju.
Za več informacij nas lahko pokličete v Stično v zeliščno lekarno Sitik, kjer vam bomo z veseljem pomagali z nasveti in pripravki p. Simona Ašiča.
Tel. št. 01 7877 065
e-pošta: info@sitik.si
farm. Klemen Križaj