Duhovne prireditve v Stični v letu 2018/19

DECEMBER

6. – 9. P. Vital Vider, zakonci z otroki

9. ob 14.30 Bernardova družina

14. – 16. Roman Globokar, študenti

JANUAR

12. – 13. Skupnost Emanuel

13. ob 14.30 Bernardova družina

18. – 20. Skupnost Emanuel

24. – 27. P. Vital Vider, zakonci z otroki

25. ob 19.30 Češčenje JMS

FEBRUAR

1.- 3. Skupnost Emanuel

7. – 10. P. Vital Vider, zakonci z otroki

10. ob 14.30 Bernardova družina

15. – 17. P. Maksimilijan File, birmanci

22. – 24. P. Maksimilijan File, birmanci

22. ob 19.30 Češčenje JMS

MAREC

1.– 3. P. Maksimilijan File, birmanci

7. – 10. P. Vital Vider, zakonci z otroki

8. – 10. P. Nadrah, Bernardova družina

8. – 10. P. Maksimilijan File, birmanci

10. ob 14.30 Bernardova družina

15. – 17. P. Maksimilijan File, birmanci

22. – 24. P. Maksimilijan File, birmanci

29. – 31. P. Maksimilijan File, birmanci

29. ob 19.30 češčenje JMS

                  

APRIL

6. – 7. Skupnost Emanuel

Večdnevne skupine se redno začno ob 18.00 zvečer, ali po dogovoru.

Prijave sprejemajo voditelji skupin.

P. Andrej Benda, GSM: 041/918 432; e-naslov: andrej.benda@rkc.si

P. Krištof Čufer, GSM: 031/314 044; e-naslov: kristof.cufer@rkc.si

Ciril Čuš, GSM: 031/888 276; e-naslov: ciril.cus@rkc.si

P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si

Klemen Križaj, Zdravo življenje, tel.: 01/787 70 65

P. Lojze Markelj, GSM 031/755 945

Dr. Maksimilijan Matjaž, maksimilijan.matjaz@rkc.si

P. Anton Nadrah, tel. 01/78 77 100; e-naslov: anton.nadrah@rkc.si

P. Branko Petauer, GSM 031/687 802; e-naslov: branko.petauer@rkc.si

P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si

Janez Novak; prijave: Mojca Kastelic: e-naslov: gabri@siol.net

Srečanja Bernardove družine v letu 2018

Mesečna srečanja Bernardove družine so v Opatovi kapeli stiškega samostana na drugo nedeljo v mesecu ob 14.30: 11. novembra in 9. decembra.

Mesečna srečanja častilcev JMS v letu 2018

Srečanja so v Stični na zadnji petek v mesecu ob 19.30: 30. novembra in 31. decembra.

Duhovno silvestrovanje 31. decembra 2018 ob 21.00 v opatovi kapeli

Če se hočete s hvaležnostjo posloviti od starega leta in pogumno, s krščanskim upanjem začeti novo leto, ste povabljeni v opatovo kapelo v Stično. Od 21.00 do 1.00 bo trajal duhovni program ob molitvi in petju ob jaslicah. Novo leto pa bomo začeli z mašno daritvijo, kar je najlepši in duhovno najbogatejši način za nov začetek.

ŽIVLJENJE DRUŽINE IZ POSVETITVE (5)

Dve razsežnosti poklicanosti žene

To sta devištvo in materinstvo. Svoj polni pomen in svojo pravo vrednost dosežeta obe razsežnosti v Mariji, ki je kot devica postala mati Božjemu Sinu. V njej sta se srečali in na poseben način povezali. V splošnem redu stvari pa je materinstvo sad skupnega življenja in "spoznanja" med možem in ženo v zakonski združitvi. Ob Mariji spoznamo, da se obe razsežnosti njihove poklicanosti medsebojno osvetljujeta in dopolnjujeta. V obeh se uveljavlja najgloblja človekova resničnost – človekova bogopodobnost.

Materinstvo

Človek je oseba. Nikoli pa "ne more v polnosti najti sam sebe razen z odkritosrčno daritvijo samega sebe" (CS 24,3). Ta resnica o osebi nam odpira pot do polnega razumevanja ženinega materinstva. Materinstvo je sad zakonske združitve med možem in ženo: "Bosta eno telo" (1 Mz 2,24). "Žena tako uresničuje posebno podaritev same sebe kot izraz tiste ljubezni, v kateri se zakonca tako tesno združita med seboj, da postaneta eno telo" (O dostojanstvu žene 18,2). Žena je ne le po svoji naravi sposobna za materinstvo, spočetje, nosečnost in rojstvo otroka, ampak tudi po svojem ženskem bistvu in po osebni razsežnosti podaritve. "Dobila sem moža od Gospoda" (1 Mz 4,1). "Stvarnik podari staršem otroka. Pri ženi se to na poseben način povezuje z odkritosrčno daritvijo samega sebe" (O dostojanstvu žene 18,4).

V ženinem materinstvu, ki se povezuje z moževim očetovstvom, odseva večna skrivnost rojevanja v troedinem Bogu. Sicer sta oba skupaj starša otroku, toda ženino materinstvo ima posebni delež pri skupnem starševstvu. Resda starševstvo pripada obema, toda materinstvo je brez dvoma napornejše, ker se pri tem dobesedno črpajo njene telesne in duševne moči. Zato je mož pravi dolžnik do žene. Materinstvo vsebuje posebno skupnost s skrivnostjo življenja, ki dozoreva v materinem telesu. Zaradi enkratnega stika z novim človekom, ki ga nosi pod srcem, ima poseben odnos ne le do lastnega otroka, ampak do človeka nasploh; bolj kakor pa mož je sposobna varovati konkretno osebo, kar daje njeni osebnosti globok pečat.

Poslanstvo žena

"Žene, vaša poklicanost je, da varujete domače ognjišče, da ljubite vire življenja, da imate srce za nov rod! Priče ste skrivnosti začetkov življenja. Tolažnice ste, ko se ob smrti od njega poslavljamo. V nevarnosti smo, da bo naša tehnika postala nečloveška. Napravite spravo med življenjem in ljudmi! Roteče vas prosimo, da predvsem skrbite, da se ohrani človeški rod. Zadržite roke možu, ki bi v trenutku blaznosti hotel uničiti vse, kar je človek ustvaril. Žene, družinske matere! Ve ste prve vzgojiteljice človeškega rodu v skrivnem hramu svojih družin. Izročite svojim sinovom in svojim hčeram izročila svojih prednikov v istem času, ko jih pripravljate na neznano prihodnost. Nikdar ne pozabite, da mati po svojih otrocih spada v to prihodnost, četudi je morda sama nikoli ne bo videla" (Poslanica 2. vatikanskega koncila ženam).

Mož kot zakonec in oče

"V zakonski in družinski skupnosti je mož poklican k temu, da živi svoj dar in svojo nalogo kot zakonec in oče" (O družini 25,1). Po Božjem načrtu je dobil ženo kot primerno pomočnico za svoje življenje. Zato mora visoko spoštovati enako dostojanstvo žene. "Nisi njen gospodar, temveč njen mož; ni ti dana za sužnjo, temveč za ženo," je zapisal sv. Ambrož. Mesto in vloga očeta v družini ima poseben in nenadomestljiv pomen. V ljubezni do žene in matere in v njegovi ljubezni do otrok se uresničuje njegovo očetovstvo. Odsotnost očeta v družini izziva duševne in nravne motnje in opazne težkoče v družinskih odnosih. "Mož je poklican, da kot tisti, ki daje Božjemu očetovstvu samemu vidnost in živ izraz na zemlji, zagotavlja skladen razvoj vseh udov družine" (O družini 25,5). To svojo nalogo pa bo izpolnil z visokim čutom odgovornosti do življenja, spočetega pod materinim srcem, z zvestim sodelovanjem pri vzgoji in s pričevanjem zrelega krščanskega življenja, ki bo omogočalo trdnost in stalnost družine in uvajalo otroke v živo izkustvo Kristusa in Cerkve.

Pravice otrok

V družini kot občestvu oseb moramo gojiti čut za otrokovo osebnostno dostojanstvo in spoštovanje do njegovih pravic. To velja prav posebno, če je otrok še majhen, bolan, če trpi ali je prizadet. Jezus je imel posebno ljubezen do otrok: "Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo" (Lk 18,16). Nobena dežela in noben politični sistem ne moreta misliti na svojo prihodnost brez novih rodov, ki bodo za svojimi starši prevzela mnogovrstno dediščino vrednot, dolžnosti in teženj naroda, ki mu pripadajo. "Skrb za otroka že pred njegovim rojstvom, od prvega trenutka njegovega spočetja naprej in potem vso otroško in mladostno dobo je za človeka prvenstvena in temeljna oblika, ki z njo pokaže, kakšno je njegovo razmerje do človeka... Sprejetje, ljubezen, spoštovanje, vzgojne in duhovne usluge do vsakega otroka, ki pride na svet, morajo biti vedno nujno potrebno razpoznavno znamenje kristjanov, posebej krščanskih družin" (O družini 26,3-4).

Dolžnosti otrok

"Spoštuj očeta in mater, da se podaljšajo tvoji dnevi na zemlji, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog!" (2 Mz 20,12). "Ta zapoved naznačuje red ljubezni," pravi Katekizem katoliške Cerkve. "Bog je hotel, da takoj za njim spoštujemo svoje starše, katerim dolgujemo svoje življenje in ki so nam predali poznavanje Boga. Dolžni smo izkazovati čast in spoštovati tiste, ki jim je Bog v naš blagor podelil svojo avtoriteto" (KKC 2197). Ta zapoved je izrecno namenjena otrokom v njihovih odnosih z očetom in materjo, kajti ta odnos je najbolj vsesplošen. Tiče pa se prav tako odnosov sorodstva do drugih članov družinske skupnosti in zahteva spoštovanje in hvaležnost tudi do starih staršev in do prednikov.

Spoštovanje do staršev obstaja v hvaležnosti do tistih, ki so z darom življenja, s svojo ljubeznijo in svojim delom otroke spravili na svet in jim omogočili, da rastejo v starosti, modrosti in milosti. Spoštovanje otrok se kaže v resnični učljivosti in pokorščini. Dokler otrok živi na domu svojih staršev, mora ubogati vsako zahtevo staršev, ki izhaja iz njihove skrbi za njegov blagor ali za blagor družine. Ko otroci odraščajo, bodo še naprej spoštovali svoje starše. Pokorščina otrok do staršev preneha, ko se otroci osamosvojijo. Vedno pa so jim dolžni spoštovanje. Ko odrastejo, so jim dolžni, kolikor le morejo, materialno pomagati v letih starosti in v času bolezni, samote ali stiske.

Ostareli v družini

Staremu človeku dolgujemo posebno spoštovanje in veliko ljubezen. "Ostarel človek nikakor ni izločen iz družine ali pa prenašan kot nekoristno breme, temveč je vključen v družinsko življenje, ki se ga udeležuje dejavno in odgovorno, čeprav mora upoštevati samostojnost nove družine; predvsem pa mu pripada dragocena naloga, ki jo ima kot priča preteklosti in kot učitelj modrosti za mlade in za njihovo prihodnost" (O družini 27,1).

S svojim pastoralnim delom želi Cerkev danes vse spodbuditi, da v državnih in cerkvenih skupnostih, zlasti pa v družini ponovno odkrijejo naloge ostarelih in jih napravijo rodovitne. Življenje ostarelih nam pomaga odkriti lestvico vrednot. Kaže nam nepretrgano povezanost generacij in dokazuje medsebojno odvisnost v Božjem ljudstvu. Prek njih pogosto lažje premostimo pregraje med rodovi, še posebej, če pomislimo, koliko otrok ravno pri ostarelih najde razumevanje in ljubezen.

dr. Alojz Snoj

MOLI IN DELAJ Žetev je velika, delavcev pa malo

Napredovali smo za 4 zrna, kar pomeni 2.000 izmoljenih rožnih vencev ali udeležb pri delavniški mašni daritvi ali pri molitvenih urah in podobno. Bog povrni vsem, ki sodelujete! Sveti oče Frančišek zelo naglaša molitev rožnega venca, še posebej v mesecu oktobru, ko k tej molitvi za rešitev sedanje krize poziva vse katoličane po svetu. Pri nas sta izšli dve knjižici, ki imata veliko zgledov molitve rožnega venca, z značilnim naslovom, ki ga je izrekla Marija v Fatimi: »Še naprej vsak dan molite rožni venec.« Začela se je škofovska sinoda, ki razpravlja o mladih, tudi o razločevanju poklicanosti. Naj bi se kvaliteta in kvantiteta poklicanih tudi po vašem prizadevanju začela izboljševati.

Posvetitev škofije Tulle Marijinemu brezmadežnemu Srcu

Dne 30. septembra 2018 je msgr. Bestion posvetil škofijo Tulle (Francija) Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Kot pripravo na ta dogodek je škofija predlagala vernikom, da bi v svoje domove sprejeli eno od slik Device Marije, ki so povezane z območjem Corrèze (departma škofije Tulle) in bi pred njo molili pripravljalno molitev na posvetitev. Te potujoče slike Device Marije so zaključile svoje romanje po hišah 30. septembra 2018 in so se vse vrnile v katedralo v Tulle.

Predhodne nedelje so bili župljani povabljeni, da bi ponesli na svoje domove te podobe Device Marije in bi eno izmed njih doma gostili en teden. Skupaj s sliko je vsak dobil knjižico, ki naj bi spodbudila vsakdanjo molitev v čast Devici Mariji. Naslednjo nedeljo so morali sliko prinesti nazaj v cerkev pred sv. mašo, da bi nadaljevala svoje romanje k novi hiši po sv. daritvi …

Priprava na to posvetitev škofije Marijinemu brezmadežnemu Srcu je vključevala tudi molitev od petka, 28. septembra zjutraj do jutranjih ur sobote, 30. septembra. Šlo je za nepretrgano molitev pred Najsvetejšim Zakramentom, izpostavljenim v stolnici v Tulle, v kolegiatni cerkvi sv. Martina v Brivu, v cerkvah v Usselu in Objatu in na pobudo raznih župnikov tudi v drugih cerkvah.

Vir: Infocatho

Bela Gospa me je ustavila na pragu pekla

V tridesetih letih 20. stoletja je bil neki prostozidar v Braziliji blizu smrti. Njegovi »bratje« so skrbno preprečevali, da duhovnik ne bi vstopil in se pomudil pri njem. Neki duhovnik se je trikrat pojavil pri vhodu v hišo umirajočega in trikrat ga je skupina odslovila, ne da bi obvestila bolnika.

Stanje umirajočega se je neprestano slabšalo, dokler ni izgubil zavesti. Mislili so, da je umrl, toda nenadoma so navzoči močno prestrašeni videli, da se je usedel na posteljo in jim v grozljivem tonu kričal:

»Bedneži! Da, pekel zagotovo obstaja! Bil sem na tem, da padem vanj, vendar me je bela Gospa na njegovem pragu zaustavila in mi dala čas za priznanje svojih grehov!«

Potem se je obrnil k svojemu bratu in ženi:

»Bedneža! Vidva sta trikrat zavrnila duhovnika, ki me je obiskal, da bi mi zaprl vrata pekla in mi odprl vhod v nebesa! Tebi, moj brat, naj bo jasno, da nisi gospodar v tej hiši! Naj gre moja žena takoj iskat tega duhovnika! Hočem se spovedati.«

Tistega dne mu je uspelo, da se je poln veselja spovedal in izdihnil.

Izvlečki iz pisma frančiškana E. Maurana

Vir: Le chapelet des enfants (Rožni venec otrok)

Enako dostojanstvo žene in moža

"Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril" (1 Mz 1,27). Ta in druga svetopisemska besedila nam dajejo zadostne temelje, da spoznamo bistveno enakost med možem in ženo. Oba sta od začetka osebi. "Od začetka sta se pojavila kot edinost dveh, in tako je premagana prvotna samota, v kateri se za človeka ni našla pomočnica njemu primerna" (O dostojanstvu žene 6,5). Žena ima enako dostojanstvo in odgovornost kakor mož. "Ta enakovrednost prihaja na edinstven način do veljave v medsebojnem podarjanju drugemu in v skupnem žrtvovanju za otroke" (O družini 22,3). Zaradi enakega dostojanstva ima žena pravico do opravljanja javnih nalog. "Po drugi strani pa zahteva resnično napredovanje žene, da njena materinska in družinska naloga najde jasno priznanje vrednosti v primerjavi z vsemi javnimi nalogami in drugimi poklici" (O družini 23,2). Cerkev neutrudno zahteva, naj vsi priznavajo in cenijo nenadomestljivo vrednost dela žene na domu.

dr. Alojz Snoj

Dostojanstvo žene

Dostojanstvo žene in njena poklicanost sta dobila v zadnjih letih poseben pomen. V svoji Poslanici ženam je 2. vatikanski koncil zapisal, da je Cerkev ponosna, ker je dvignila čast žene in ji prinesla svobodo. V najvišji meri je Bog razodel dostojanstvo žene s tem, da si je sam privzel človeško naravo iz žene in Marijo kot novo Evo postavil za zgled odrešene žene, ki jo Cerkev časti kot Božjo Mater. Tako je bilo mogoče, da je v teku stoletij zablestela temeljna enakost žene in moža. "Toda bliža se ura, in je že tu, ko poslanstvo žene dobiva svojo polnost. Prišla je ura, ko žena dobiva v družbi tolikšen vpliv, izžarevanje in moč kakor še nikoli" (Poslanica ženam).