Občasna razstava Baba wa Bambuti

Obisk misijonarja in antropologa Paula Schebeste na Slovenskem leta 1933 in njegova afriška zbirka v Slovenskem etnografskem muzeju

Muzej krščanstva na Slovenskem v okviru svojega poslanstva načrtno dokumentira tudi misijonsko delovanje Slovencev po svetu od 19. stoletja dalje. V sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem (SEM) že več let zbira podatke o misijonarjih in misijonarkah v Severni in Južni Ameriki, v Afriki in Aziji.

21. decembra 2017 smo v Muzeju krščanstva na Slovenskem odprli novo občasno razstavo na temo delovanja misijonarjev po svetu in spoznavanja drugih kultur. Panojska razstava Baba wa Bambuti z izbranimi muzejskimi eksponati v ospredje postavlja predstavitev avstrijskega misijonarja in antropologa dr. Paula Schebesto (1887–1967), ki je oktobra 1933 prišel v Slovenijo in za širšo javnost pripravil predavanja o svojih antropoloških raziskavah v pragozdovih Konga. Kot je zapisal avtor razstave, dr. Marko Frelih, kustos za afriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, so bila predavanja zelo odmevna predvsem zaradi privlačne, eksotične vsebine, ki je bila povezana z ljudmi, ki so jih vsi poznali pod imenom Pigmejci. Schebesta je odprl nove poglede na ljudstvo, ki ga je imenoval Bambuti, in je kritično ocenil stereotipne predstave in predsodke o majhnih ljudeh. Schebestova predavanja v Ljubljani, Celju in v Mariboru so spremljali tudi slovenski časopisi in objavljali zanimive prispevke. Ker so bile njegove terenske raziskave med drugim osredotočene na dokumentiranje verskih predstav o Bogu, o stvarjenju in večnem življenju, je Schebesta pritegnil tudi pozornost slovenskih teologov. Med njimi je bil dr. Lambert Ehrlich, profesor primerjalnega veroslovja na Teološki fakulteti v Ljubljani, ki je s Schebesto sodeloval v misijonskem središču v Mödlingu pri Dunaju. Verjetno ga je prav Ehrlich povabil v Slovenijo in organiziral njegova predavanja.

Schebesta je Ehrlichu podaril manjšo zbirko različnih predmetov (nakit, orožje, orodje, kačjo in krokodiljo kožo, itd.). Zbirka, ki šteje 96 inventariziranih enot, pripada različnim etničnim skupinam ljudstva Bambuti in njihovim sosedom na obsežnem ozemlju pragozda ob reki Ituri v Kongu. Vsi predmeti so danes shranjeni v Slovenskem etnografskem muzeju in sodijo med dragocene materialne vire, ki dokumentirajo izjemno afriško kulturno dediščino, s katero so se Slovenci seznanili po zaslugi dr. Paula Schebeste jeseni leta 1933.

Muzej krščanstva na Slovenskem je izdal tudi istoimensko spremno publikacijo, ki je v celoti prevedena v angleščino. V knjigi je na 83 straneh predstavljeno delo Paula Schebeste med Pigmejci, njegove povezave s slovenskim duhovnikom dr. Lambertom Ehrlichom, prvič so objavljeni etnološki predmeti ljudstva, ki so Schebesto poimenovali Baba wa Bambuti - oče Bambutijev.

Razstava, ki smo jo pripravili ob 130. obletnici rojstva in 50. obletnici smrti dr. Paula Schebeste, bo v Muzeju krščanstva na Slovenskem na ogled do 3. aprila 2018.

mag. Nataša Polajnar Frelih,

direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem

Stiški urbarji iz 16. stoletja

V četrtek, 7. decembra 2017, sta bili v Muzeju krščanstva na Slovenskem odprti dve občasni razstavi na temo urbarjev, ki bosta na ogled do 2. aprila 2018.

Razstava Dolga zgodovina urbarjev je nastala leta 2015 in je plod več slovenskih arhivistov in zgodovinarjev, ki se pri svojem delu srečujejo s tovrstnim arhivskim gradivom. Urbarji, ki so osnovni vir za pregled donosa posameznega zemljiškega gospostva in glavni vir za odmero dajatev in drugih obveznosti podložnih kmetov. Omenjena razstava podaja globlji vpogled v urbarje in njihov pomen na Slovenskem. Razstavo je na otvoritvi predstavila dr. Lilijana Žnidaršič Golec iz Arhiva Republike Slovenije.

Druga razstava z naslovom Stiški urbarji iz 16. stoletja se dotika šest najstarejših ohranjenih stiških urbarjev (iz let 1505, 1544, 1558, 1572, 1574 in 1575). Ob otvoritvi te razstave je bila predstavljena tudi obsežna istoimenska publikacija, ki je nastala po večletnih raziskavah avtorja razstave in publikacije kustosa Tadeja Trnovška. Omenjeni urbarji, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije, Samostanski arhiv Stična in Muzej krščanstva na Slovenskem so bili v preteklih letih v muzeju popisani, digitalizirani, transkribirani, prevedeni in ne nazadnje tudi objavljeni. Na ta način so postali dostopni širši javnosti in omogočajo nadaljnje raziskave na področju rodoslovja, imenoslovja ter lokalne in gospodarske zgodovine.

Stiški samostan si je skozi skoraj 900-letno zgodovino pridobil obsežno posest, ki je pokrivala dobršen del nekdanje dežele Kranjske. Iz raziskave so izvzete posesti Bodendorf na Zgornjem Štajerskem, posest Bajnof pri Novem mestu in posest Čretež, ki so v 16. stoletju prav tako pripadale samostanu. Osrednja samostanska posest na Kranjskem je na zahodu segala do vasi okoli Postojne, na jugu do vasi v okolici Strug, na vzhodu do vasi blizu Novega mesta in na severu do vasi v okolici Mengša. Obširno kranjsko posest je sestavljalo 250 vasi, v katerih najdemo kar 1073 hub, torej kmetij, na katerih so kmetovali samostanu podložni kmetje in v zameno za to plačevali nekakšno "najemnino".

Publikacija ponuja celo vrsto spoznanj na področju podložniških dajatev. Stiški podložniki so za samostan redno tovorili vino, mošt, vodo, olje, mast, sol, led, špecerijo, seno in drugo blago. Tovorjenje je segalo vse do Ptuja, Metlike in Trsta. Posebej veliko o načinu tedanjega življenja izvemo iz opisa tlake, ki so jo morali opravljati vsi stiški podložniki. Poleg redno omenjenih tlak, kot so tovorjenje, oranje, brananje, košnja, žetev, grabljanje sena, zidanje in spravilo lesa, se pojavlja še nekaj drugih zanimivih tlačanskih opravil, ki so vsa natančneje opisana v publikaciji.

V obravnavanih urbarjih se pojavi okoli 800 priimkov, med katerimi prevladujejo Kastelic, Novak, Namer, Pevk, Gerdin, Hribar, Černe, Koren, Kočar, Mikec in Skubic. 16. stoletje je obdobje uvajanja priimkov, zato je leta 1505 s priimkom zapisanih zgolj 35 % stiških podložnikov. Zadnji ohranjeni stiški urbar iz 16. stoletja (1575) navaja 44 % podložnikov s priimki. Pri moških krstnih imenih takrat prevladujejo Jurij, Mihel, Gregor, Jakob, Matija, Janže, Luka, Matevž, Andrej in Martin. Nekaterim podložnikom je pisec urbarja poleg krstnega imena pripisal tudi poklicno poimenovanje. Prevladujoči poklici tistega časa so bili kovač, čevljar, mlinar, zidar, krojač, tesar, tkalec in ribič. Ženske se v urbarjih pojavljajo zelo redko, zato je pestrost ženskih krstnih imen bistveno manjša kot pri moških krstnih imenih. Omenjajo se zgolj sledeča imena: Urša, Polona, Katarina, Neža, Špela, Lucija, Jera, Marjeta, Helena in Maruša.

Publikacija Stiški urbarji iz 16. stoletja je temeljno delo na področju raziskovanja stiških urbarjev. Tema je vsekakor zanimiva širši javnosti, še zlasti pa čedalje številčnejšim rodoslovcem, saj jim urbarji nudijo najstarejše arhivsko gradivo, kjer še lahko najdejo svoje prednike. Knjiga je naprodaj po 20,00 € in jo lahko dobite v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični. Dodatne informacije: 041 689 994, info@mks-sticna.si.

Tadej Trnovšek,

kustos Muzeja krščanstva na Slovenskem

Duhovne prireditve v Stični v letu 2018

FEBRUAR 2018

8. – 11. P. Vital Vider, zakonci z otroki

9. – 11. P. Maksimilijan, prejšnji birmanci

11. ob 14.30 Bernardova družina

16. – 18. P. Maksimilijan File, birmanci

23. ob 19.30 češčenje JMS

23. – 25. P. Maksimilijan File, birmanci

MAREC 2018

2. – 4. P. Maksimilijan File, birmanci

9. – 11. P. Maksimilijan File, birmanci

9. – 11. P. Branko, Bernardova družina

11. ob 14.30 Bernardova družina

16. – 18. P. Maksimilijan File, birmanci

22. – 25. P. Vital Vider, zakonci z otroki

23. ob 19.30 češčenje JMS

APRIL

7. zj. – 8. Skupnost Emanuel, družine

8. ob 15.00 nedelja Božjega usmiljenja

27. ob 19.30 češčenje JMS

MAJ

12. – 13. Skupnost Emanuel, za vse

13. ob 19.30 fatimska pobožnost v cerkvi

13. romanje Bernardove družine

25. ob 19.30 češčenje JMS

Prijave

Večdnevne skupine se začno ob 18.00 zvečer, če se po dogovoru s samostanom ne odločijo drugače.

Prijave sprejemajo voditelji skupin.

P. Andrej Benda, GSM: 041/918 432; e-naslov: andrej.benda@rkc.si

P. Krištof Čufer, GSM: 031/314 044; e-naslov: kristof.cufer@rkc.si

Ciril Čuš, GSM: 031/888 276; e-naslov: ciril.cus@rkc.si

P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si

Klemen Križaj, Zdravo življenje, tel.: 01/787 70 65

P. Lojze Markelj, GSM 031/755 945

Romar, tel.: 040/576 914

P. Anton Nadrah, tel. 01/78 77 100; e-naslov: anton.nadrah@rkc.si

P. Branko Petauer, GSM 031/687 802; e-naslov: branko.petauer@rkc.si

P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si

Janez Novak; prijave: Mojca Kastelic: e-naslov: gabri@siol.net

Srečanja Bernardove družine v letu 2018

Mesečna srečanja Bernardove družine so v Opatovi kapeli stiškega samostana na drugo nedeljo v mesecu ob 14.30: 14. januarja, 11. februarja, 11. marca, 8. aprila (nedelja Božjega usmiljenja, ob 15.00 v baziliki), 13. maja (romanje), 10. junija, 20. avgusta (ob 19.00 v baziliki), 9. septembra, 14. oktobra, 11. novembra in 9. decembra.

Mesečna srečanja častilcev JMS v letu 2018

Pri teh shodih v Opatovi kapeli v Stični na zadnji petek v mesecu hočemo letos v nagovorih bolj poudariti duhovno oblikovanje tistih, ki ste pripravljeni sodelovati pri širjenju češčenja Jezusovega in Marijinega Srca ter sploh fatimskega apostolata.

19.30 rožni venec pred Najsvetejšim

20.00 kateheza o Jezusovem in Marijinem Srcu

20.30 mašna daritev, po njej litanije z blagoslovom in obnovitvijo posvetitve JMS.

Datumi srečanja v Stični ob 19.30: 26. januarja, 23. februarja, 23. marca, 27. aprila, 25. maja, 29. junija, 27. julija, 31. avgusta, 28. septembra, 26. oktobra in 30. novembra.

ZA ZIDOVI SAMOSTANA - Urednikova beseda

Naslednji dve leti bo v našem glasilu posebej poudarjen rožni venec kot posebni sad fatimske stoletnice in Marijinega naročila pred sto leti: »Še naprej vsak dan molite rožni venec.« Takoj za poglavjem ZA ZIDOVI SAMOSTANA bo na vrsti ROŽNOVENSKI ŠOPEK MATERI MARIJI, za njim pa FATIMA PO STOLETNICI.

Bralci bomo veseli, če boste o molitvi rožnega venca vi sami posredovali svoje izkušnje, objavljali pa bomo tudi pričevanja in spodbude znanih ljudi po svetu. Upajmo, da kot sad fatimske stoletnice prihaja doba, v kateri se bo molitev rožnega venca v Cerkvi zopet uveljavila, z njo pa tudi sadovi, ki jih prinaša ta čudovita molitev. Papež Frančišek prav to tako zelo svetopisemsko molitev vedno znova priporoča. Ni ga svetnika v zadnjih stoletjih, ki ne bi posebno cenil rožnega venca.

V tem času je bil zelo dejaven Muzej krščanstva na Slovenskem, ki je nameščen v samostanskih prostorih. V četrtek, 7. decembra, sta bili odprti dve občasni razstavi o urbarjih, v četrtek, 21. decembra pa misijonska razstava Baba wa Bambuti z izbranimi muzejskimi eksponati.

Nekateri ste spraševali, če letos glasilu ne bo priložena položnica, s pomočjo katere bi bilo možno dati prostovoljni prispevek za stroške tiskanja in pošte. Dodali smo jo tej številki. Lahko pa uporabite bančno številko na zadnji strani ovitka, ali prispevate kako drugače. Nekateri ste že dali prostovoljni prispevek. Hvala vsem za nazaj in se priporočamo za naprej. Sprejemamo nove naročnike.

p. Anton