2. Molitev pred Najsvetejšim.

Posebno dragocena je molitev pred Jezusom pod podobo kruha. Treba je obuditi vero v njegovo resnično navzočnost in njegovo ljubezen do nas. Isti Jezus, ki se je za nas učlovečil in se rodil v jaslih, isti Jezus, ki je hodil po naši zemlji, oznanjal veselo vest o Božjem kraljestvu in delil dobrote, isti Jezus, ki je za nas umrl in vstal, je zdaj poveličan pred nami navzoč pod podobo kruha. Pred njim se bo razživela molitev češčenja, zahvale in prošnje. O svojem molitvenem pogovarjanju z Najsvetejšim lepo izpoveduje neki bogoslovec:

»Pristna molitev nastaja samo v ponižnosti srca. Poraja se na kolenih, pred tabernakljem. Tedaj mi spregovori moj Bog na srce. To je sreča molitve. Med menoj in njim ni več pregraj. Moj jaz se v njem utopi in nisva več dva, temveč eno. To so najlepši trenutki milosti, ki jih človek ne more opisati. To je treba samo doživeti. Ni ti dano vsak dan. Tolikokrat se moraš sprijazniti le s »suho« molitvijo. Toda tudi ta ti pomaga, da lahko spoznaš vredost in moč molitve. Ni zastonj zapisala sv. Terezija: »Silna je moč molitve.«

Pogosto je kontemplativna molitev najlaže uresničljiva pri obisku Najsvetejšega. Neka redovnica piše:

»Tiha molitev pred Najsvetejšim je zame danes – najlepša molitev. Tiha zato, ker mislim predvsem na bdenje pred Gospodom, na gledanje Boga oz. bivanje v njegovi bližini. 'Gospod, tukaj sem ... pred teboj klečim ... gledam Te ...             Ti si pri meni ... in jaz sem pri Tebi ... To je dovolj ...'

Ne vem, zakaj je ta tiha navzočnost pred Gospodom zame nekaj najlepšega. Morda bo kdo mislil – tudi mene kdaj pa kdaj napade ta skušnjava – da je to zgolj zapravljanje časa in da je bolje zmoliti enega ali več rožnih vencev ... Toda v svojem srcu močno čutim, da ta tiha navzočnost pred Njim izraža predvsem neko milostno hrepenenje, da bi bila vedno z Njim in mu po svojih močeh služila.«

Poglejmo, kako moli pred Najsvetejšim druga redovnica:

»Molitev, ki me stalno spremlja in ima največ mesta v mojem življenju, je osebna molitev. Tu naj na prvem mestu omenim vsakodnevno vsaj polurno adoracijo pred Najsvetejšim. Imenujem jo 'molitev molka', ker preživim ta čas v zbranosti in molku. Ne govorim veliko. Najprej obudim vero v navzočnost živega Boga, ki me ljubi in želi voditi moje življenje. Prosim ga, naj me napravi takšno, kot me On želi. V trenutkih negotovosti ga prosim, naj mi pokaže svojo voljo; če se bojim dneva, ga prosim poguma in moči. Nato sem preprosto tam pred Njim – v tihem hrepenenju po Njem. Tu in tam se mu s kratko besedo spet izročim, se zahvalim, mu izrazim svojo ljubezen, potem pa spet v tišini prisluhnem Njemu.

Odkar opravljam vsak dan to molitev, občutim v svoji notranjosti spremembo. Gospod mi daje svoj mir, ki ostane v duši ves dan, če ga pa izgubim, se kmalu vrne. Postajam prizanesljivejša do drugih, bolj pripravljena sprejeti vse iz Gospodove roke. Seveda so vse to šele začetki na Gospodovi poti. Padala bom še vedno, vem pa, da bom v molitvi našla spet mir, ravnovesje, srečo.«

An

1. Mašna daritev s svetim obhajilom.

Jezus se pri tej skrivnosti za nas daruje. V to darovanje priteguje vso Cerkev. Vsi smo sodarovalci. Nebeškemu Očetu darujemo Jezusa, skupaj z njim pa sami sebe in vso Cerkev. Še prej poslušamo Božjo besedo. Na koncu prejmemo najvišji Božji dar – Jezusa samega v sv. obhajilu. Tako je mašna daritev z obhajilom najvišja oblika molitve, ki je sploh možna na zemlji. Je več kot molitev! Jezus nas – če pravilno pripravljeni dejavno sodelujemo – popolnoma pritegne v svojo predanost Očetu. Čustveno lahko kdo bolj doživi kakšno drugo obliko molitve, npr. meditacijo. Vendar v luči vere vemo, da nobena druga še tako popolna molitev ne more doseči mašne daritve. Vrednost mašni daritvi daje Jezus in njegov Sveti Duh, ki je prav pri evharistični skrivnosti še na poseben način dejaven.

Drugi vatikanski koncil pričakuje zavestno, pobožno in dejavno sodelovanje pri mašni daritvi. Ta ideal je težko uresničevati, vendar ni nemogoče. Tega se zaveda tudi mlajša uslužbenka, ki piše:

»Sv. maša naj bi bila višek mojega molitvenega življenja. Priznam, da ni. Kajti vse prevečkrat gre mimo mene kot nekaj povsem vsakdanjega, nič posebnega. Pa vendar si prav iz teh trenutkov dneva, ko Boga bolj ali manj zavestno častim, Ga hvalim, prosim, nabiram moči za svoje krščansko življenje.«

Neka redovnica z mašno daritvijo takole sodeluje:

»Daritev sv. maše kot najboljša in najpopolnejša molitev mi veliko pomeni. Če le morem, grem že k jutranji maši. Pri njej darujem Gospodu ves dan, vse napore in prizadevanja, da bi živela po Njegovi volji. Ko se združim z Njim v sv. obhajilu, vem, da sem prejela Božjo ljubezen. Gospod bo v meni ves dan, vsak trenutek bom živela iz Njegove moči. In ko se vračam iz cerkve ter vzhajajoče sonce obsije vse stvari z mehko svetlobo, čutim, da tudi v meni sije Sonce. Takrat bi razširila roke v veselju in pela Bogu hvalo za njegovo ljubezen, za življenje, za vse.«

Druga redovnica izpoveduje:

»Osrednje mesto ima maša. Pred Gospoda prihajam praznih rok, toda z iskreno željo, da jih on napolni, me osvobodi, se po meni daje drugim. Kolikor se le da, skušam zbrano slediti Božji besedi in molitvam ter dogajanju na oltarju. Najlepši pa so trenutki po obhajilu. Takrat se z vso prisrčnostjo pogovarjam z Božjim Prijateljem, se mu zahvaljujem, ga občudujem, mu priporočim dan, ki je pred menoj, duhovnike, ves svet. Navadno tudi obnovim redovne zaobljube in prosim za zvestobo.«

Redovni duhovnik piše:

»Osrednje mesto ima v mojem molitvenem življenju daritev sv. maše, ki je najsvetejše opravilo na tem svetu. Tu se ponavzočuje in obnavlja Kristusova daritev na križu na nekrvav način. Jezus se tukaj daruje po mojih nevrednih rokah, pa tudi Cerkev daruje po meni Jezusa in sebe nebeškemu Očetu. Zato se vključujem v to presveto daritev in darujem, združen s Kristusom in Cerkvijo, Kristusa, Cerkev in sebe nebeškemu Očetu v najvišjo čast, zahvalo, zadoščenje in prošnjo. Mašna besedila, posebno evharistične molitve, mi dajo priložnost, da vsak dan molim za Cerkev, za edinost, misijone itd.

Mera milosti, ki mi jih prinaša maša za moje duhovno življenje, pa je odvisna od moje priprave na mašo in zahvale po njej. Zato redno porabim četrt ure za pripravo in četrt ure za zahvalo. Cerkev to želi. Še vedno ima v dodatku Rimskega misala molitve za pripravo na sveto mašo in za zahvalo po maši.«

VEČ IN BOLJE MOLITI (34)

Presveta evharistična skrivnost

Ko govorimo o Evharistiji, mislimo na mašno daritev, sveto obhajilo in Jezusovo navzočnost pod podobo kruha v naših tabernakljih. Drugi vatikanski koncil uči, da je presveta evharistična skrivnost »vir in višek vsega krščanskega življenja« (C 11).

MOLI IN DELAJ

Žetev je velika, delavcev pa malo

V marcu 2017 smo napredovali le za 1 zrno. Nekateri sporočajo, ko se nabere kaj več. Tudi tako je hvalevredno. Tu ne navajam nobenega po imenu, da je molitev več vredna pred Bogom, ker ni opravljena za lastno hvalo. Bog povrni vsem sodelujočim. Se priporočam še za naprej. Pomembno ni le število, ampak še bolj kvaliteta molitve. Naj bo naša molitev ponižna, zaupna, vztrajna, prežeta z ljubeznijo do Marije in Jezusa ter vdana v Božjo voljo ter apostolsko velikodušna. Naj Mati Marija prebudi v srcih mladih ljudi željo po duhovnih poklicih, že poklicanim pa izprosi vztrajnost in gorečnost v ljubezni do Boga in do bližnjega. Prihodnost Slovenije je na področju duhovnosti v veliki meri odvisna od dobrih duhovnikov, redovnikov in redovnic, diakonov, katehistinj in drugih poklicev.

Bl. Jacinta in Frančišek bosta kmalu svetnika

Papež Frančišek je 13. marca 2017 odobril čudež na priprošnjo blaženih fatimskih pastirčkov Jacinte in Frančiška. To pomeni, da bosta kmalu razglašena za svetnika. Datum še ni določen, vse pa kaže na to, da bi lahko papež Frančišek slovesnost vodil ob svojem obisku 13. maja v Fatimi, na stoto obletnico Marijinih prikazovanj. Kot poroča spletni portal Vatican Insider, bo datum kanonizacije najverjetneje objavljen na konzistoriju, ki je predviden za 20. aprila. Fatimski škof, António Augusto dos Santos Marto, je za portugalski katoliški radio Renascença (izg. Renašenca) dejal, da bi bila kanonizacija 13. maja pika na i. Tega si vsi želijo, vendar o tem odloča papež.

MJ