Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

nedelja, 21. maj 2017

1. Mašna daritev s svetim obhajilom.



Jezus se pri tej skrivnosti za nas daruje. V to darovanje priteguje vso Cerkev. Vsi smo sodarovalci. Nebeškemu Očetu darujemo Jezusa, skupaj z njim pa sami sebe in vso Cerkev. Še prej poslušamo Božjo besedo. Na koncu prejmemo najvišji Božji dar – Jezusa samega v sv. obhajilu. Tako je mašna daritev z obhajilom najvišja oblika molitve, ki je sploh možna na zemlji. Je več kot molitev! Jezus nas – če pravilno pripravljeni dejavno sodelujemo – popolnoma pritegne v svojo predanost Očetu. Čustveno lahko kdo bolj doživi kakšno drugo obliko molitve, npr. meditacijo. Vendar v luči vere vemo, da nobena druga še tako popolna molitev ne more doseči mašne daritve. Vrednost mašni daritvi daje Jezus in njegov Sveti Duh, ki je prav pri evharistični skrivnosti še na poseben način dejaven.
Drugi vatikanski koncil pričakuje zavestno, pobožno in dejavno sodelovanje pri mašni daritvi. Ta ideal je težko uresničevati, vendar ni nemogoče. Tega se zaveda tudi mlajša uslužbenka, ki piše:
»Sv. maša naj bi bila višek mojega molitvenega življenja. Priznam, da ni. Kajti vse prevečkrat gre mimo mene kot nekaj povsem vsakdanjega, nič posebnega. Pa vendar si prav iz teh trenutkov dneva, ko Boga bolj ali manj zavestno častim, Ga hvalim, prosim, nabiram moči za svoje krščansko življenje.«
Neka redovnica z mašno daritvijo takole sodeluje:
»Daritev sv. maše kot najboljša in najpopolnejša molitev mi veliko pomeni. Če le morem, grem že k jutranji maši. Pri njej darujem Gospodu ves dan, vse napore in prizadevanja, da bi živela po Njegovi volji. Ko se združim z Njim v sv. obhajilu, vem, da sem prejela Božjo ljubezen. Gospod bo v meni ves dan, vsak trenutek bom živela iz Njegove moči. In ko se vračam iz cerkve ter vzhajajoče sonce obsije vse stvari z mehko svetlobo, čutim, da tudi v meni sije Sonce. Takrat bi razširila roke v veselju in pela Bogu hvalo za njegovo ljubezen, za življenje, za vse.«
Druga redovnica izpoveduje:
»Osrednje mesto ima maša. Pred Gospoda prihajam praznih rok, toda z iskreno željo, da jih on napolni, me osvobodi, se po meni daje drugim. Kolikor se le da, skušam zbrano slediti Božji besedi in molitvam ter dogajanju na oltarju. Najlepši pa so trenutki po obhajilu. Takrat se z vso prisrčnostjo pogovarjam z Božjim Prijateljem, se mu zahvaljujem, ga občudujem, mu priporočim dan, ki je pred menoj, duhovnike, ves svet. Navadno tudi obnovim redovne zaobljube in prosim za zvestobo.«
Redovni duhovnik piše:
»Osrednje mesto ima v mojem molitvenem življenju daritev sv. maše, ki je najsvetejše opravilo na tem svetu. Tu se ponavzočuje in obnavlja Kristusova daritev na križu na nekrvav način. Jezus se tukaj daruje po mojih nevrednih rokah, pa tudi Cerkev daruje po meni Jezusa in sebe nebeškemu Očetu. Zato se vključujem v to presveto daritev in darujem, združen s Kristusom in Cerkvijo, Kristusa, Cerkev in sebe nebeškemu Očetu v najvišjo čast, zahvalo, zadoščenje in prošnjo. Mašna besedila, posebno evharistične molitve, mi dajo priložnost, da vsak dan molim za Cerkev, za edinost, misijone itd.
Mera milosti, ki mi jih prinaša maša za moje duhovno življenje, pa je odvisna od moje priprave na mašo in zahvale po njej. Zato redno porabim četrt ure za pripravo in četrt ure za zahvalo. Cerkev to želi. Še vedno ima v dodatku Rimskega misala molitve za pripravo na sveto mašo in za zahvalo po maši.«

sobota, 20. maj 2017

VEČ IN BOLJE MOLITI (34)



Presveta evharistična skrivnost

Ko govorimo o Evharistiji, mislimo na mašno daritev, sveto obhajilo in Jezusovo navzočnost pod podobo kruha v naših tabernakljih. Drugi vatikanski koncil uči, da je presveta evharistična skrivnost »vir in višek vsega krščanskega življenja« (C 11).

petek, 19. maj 2017

MOLI IN DELAJ


Žetev je velika, delavcev pa malo

V marcu 2017 smo napredovali le za 1 zrno. Nekateri sporočajo, ko se nabere kaj več. Tudi tako je hvalevredno. Tu ne navajam nobenega po imenu, da je molitev več vredna pred Bogom, ker ni opravljena za lastno hvalo. Bog povrni vsem sodelujočim. Se priporočam še za naprej. Pomembno ni le število, ampak še bolj kvaliteta molitve. Naj bo naša molitev ponižna, zaupna, vztrajna, prežeta z ljubeznijo do Marije in Jezusa ter vdana v Božjo voljo ter apostolsko velikodušna. Naj Mati Marija prebudi v srcih mladih ljudi željo po duhovnih poklicih, že poklicanim pa izprosi vztrajnost in gorečnost v ljubezni do Boga in do bližnjega. Prihodnost Slovenije je na področju duhovnosti v veliki meri odvisna od dobrih duhovnikov, redovnikov in redovnic, diakonov, katehistinj in drugih poklicev.

četrtek, 18. maj 2017

Bl. Jacinta in Frančišek bosta kmalu svetnika


Papež Frančišek je 13. marca 2017 odobril čudež na priprošnjo blaženih fatimskih pastirčkov Jacinte in Frančiška. To pomeni, da bosta kmalu razglašena za svetnika. Datum še ni določen, vse pa kaže na to, da bi lahko papež Frančišek slovesnost vodil ob svojem obisku 13. maja v Fatimi, na stoto obletnico Marijinih prikazovanj. Kot poroča spletni portal Vatican Insider, bo datum kanonizacije najverjetneje objavljen na konzistoriju, ki je predviden za 20. aprila. Fatimski škof, António Augusto dos Santos Marto, je za portugalski katoliški radio Renascença (izg. Renašenca) dejal, da bi bila kanonizacija 13. maja pika na i. Tega si vsi želijo, vendar o tem odloča papež.
MJ

sreda, 17. maj 2017

Nasprotniki so posekali drevo


Na kraju prikazovanj so ljudje v obliki loka postavili kole s svetilkami; skrbeli so, da so bile vedno prižgane. Tja so postavili mizo kot zasilni oltar in jo opremili z različnimi predmeti.
Nasprotniki Cerkve so se pred 13. oktobrom 1917 norčevali iz napovedi, da bo Marija na kraju prikazovanj naredila čudež. Upali so, da bodo vero, ki je na Portugalskem začela nazadovati, na podlagi neuresničene napovedi popolnoma zatrli.
Ker je velika množica vernih in nevernih bila 13. oktobra 1917 priča sončnemu čudežu, ki ga ni bilo mogoče zanikati, nasprotniki niso imeli druge možnosti, kakor da na razne načine preprečujejo romanja in se iz njih norčujejo.
Deset dni po sončnem čudežu so prostozidarji iz Santarema in Vile Nove de Ourém v noči od 23. na 24. oktober 1917 organizirali hudo onečaščenje Irijske globeli in smešenje romanj. Časopis Diario de noticias je poročal, da so s sekiro posekali črniko, nad katero se je prikazovala Devica Marija. Drevo in razne predmete so odnesli in jih v Santaremu izpostavili na ogled. Vstopnina je bila namenjena za šolsko kantino, a oskrbnik kantine »je vljudno odklonil denar, pridobljen s sramotenjem in zmešnjavo«. Zvečer so z drevesom in drugimi predmeti napravili procesijo. »Med prepevanjem bogokletnih pesmi so obhodili večje ulice in se vrnili na glavni trg, kjer se je sprevod razšel (…)
Kakšna sramota! Kako morejo oblasti dovoliti nekaj takega, medtem ko ne dovolijo katoliških procesij, čeprav skoraj vse portugalsko prebivalstvo pripada Cerkvi in njihove procesije v ničemer ne žalijo oseb drugačnega prepričanja?«(CS 67–68).
Možje, ki so hoteli oskruniti kraj Marijinih prikazovanj, so se na srečo in veliko veselje pastirčkov ter romarjev zelo zmotili. Lucija v drugem Spominu poroča:
»Zjutraj se je hitro razširila novica o dogodku. Tekla sem tja, da bi videla, če je res. Toda kako veliko je bilo moje veselje, ko sem opazila, da so se ubogi možje zmotili in namesto črnike odpeljali nek drug nekoliko večji hrastič. Prosila sem tedaj našo Gospo odpuščanja za te uboge moške in molila za njihovo spreobrnitev.«
Početje prostozidarjev so obsojali ne samo katoličani, ampak tudi drugi ljudje, ki so protestirali proti takemu početju.
p. Anton