Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

četrtek, 6. april 2017

ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC Glej to Srce (3) Neskončno usmiljenje Srca Jezusovega



Vse Jezusovo delovanje je bilo izraz njegovega usmiljenja do nas slabotnih ljudi. Zavzemal se je za uboge, bolnike, otroke in še posebej za grešnike. Družil se je z njimi in jim odpuščal grehe. Ko so mu farizeji očitali, da jé s cestninarji in grešniki, jim je odgovoril: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj pomenijo besede: Usmiljenja hočem in ne žrtve. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike« (Mt 9,11–13).
Jezus kot Dobri pastir gre v svojem usmiljenju iskat stoto, izgubljeno ovco. S svojim usmiljenim pogledom presune Petra, ki ga je zatajil, da se skesa in bridko zjoka. Desnemu razbojniku odpusti grehe in mu obljubi raj. Usmiljenje do grešnikov lepo razodeva prilika o izgubljenem sinu, ki je predvsem prilika o usmiljenem očetu. Ko se je izgubljeni sin vračal domov, »ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil« (Lk 15,20).
V Jezusovem ravnanju z grešniki se razodeva Očetovo usmiljenje do njih. Usmiljenost Srca Jezusovega je odsvit Očetovega usmiljenja. Za še tako velikega grešnika je rešitev v zaupanju v neizmerno usmiljenje Srca Jezusovega. Papež Janez Pavel II. je ob beatifikaciji bl. sestre Favstine Kowalske, ki je oznanjala Božje usmiljenje, dejal: »Kje, če ne v Božjem usmiljenju, lahko svet najde zavetje in luč upanja?«
Jezusovo izredno usmiljenje je izražal tudi njegov odnos do ljudi. V Naimu je iz usmiljenja do matere vdove obudil od mrtvih njenega sina. Evangelist je zapisal: »Ko je zagledal množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene, kakor ovce, ki nimajo pastirja« (Mt 9,36). Preden je Jezus nasitil štiri tisoč mož, je rekel svojim učencem: »Smili se mi množica, ker že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti« (Mt 15,32).
Kdor se hoče upodabljati po usmiljenem Srcu Jezusovem, mora v odnosu do bližnjega tudi sam postati usmiljen, kakor je bil usmiljen v Jezusovi priliki usmiljeni Samarijan. Ne gre samo za sočustvovanje, ampak za dejansko pomoč.

Srečanje z Jezusovo ljubeznijo pri mašni daritvi

Mlad redovnik pripoveduje: »Spominjam se svojih zgodnjih srednješolskih let, ko sem pravzaprav začel zares z osebno molitvijo. Za god mi je mati podarila križ. Namestil sem ga nad posteljo. Od takrat se je v meni nekaj premaknilo. V sobi kar naenkrat nisem bil več sam. Nenehno sem čutil pogled Križanega in tudi sam sem pogosto usmeril svoj pogled nanj. Ta preprosti križ mi je sporočal, da nisem sam, da je nekdo, ki me spremlja, še več, da je nekdo, ki me ljubi do konca. Iz teh začetnih pogledov se je počasi razvijala moja osebna molitev. Jutranja in večerna. Spominjam se, da se je takrat moje življenje začelo spreminjati, da je dobivalo novo, intenzivnejšo razsežnost.«
Kakor za tega srednješolca je za mnoge kristjane Kristusova smrt pretresljiv dogodek, če se vanj vživijo. Drugače je z mašno daritvijo, ki je za marsikoga le neprijetna dolžnost. Vendar gre pri mašni daritvi v bistvu za isti dogodek kakor na Kalvariji, le da na nekrvav, skrivnosten način. S pomočjo mašne daritve traja daritev na križu skozi vse čase. Gre za spomin Jezusove smrti in vstajenja, spomin, ki je hkrati skrivnostno ponavzočenje te smrti in vstajenja. Isti Jezus, ki je nekoč visel na križu, se zdaj daruje na oltarju. Po mašni daritvi pritekajo sadovi kalvarijske daritve do nas.
Z mašno daritvijo se nam približa Jezusova zadnja večerja: »Vzemite in jejte od tega vsi, to je moje telo, ki se daje za vas. – Vzemite in pijte iz njega vsi, to je kelih moje krvi nove in večne zaveze, ki se za vas in za mnoge preliva v odpuščanje grehov. To delajte v moj spomin.« Srce Jezusovo se daruje za nas, njegova kri se preliva v odpuščanje naših grehov. Svoje telo nam nudi za hrano in svojo kri za pijačo. Kako ga ne bi vzljubili, kako se ne bi zanj zanimali, kako ne bi z veseljem prihajali k njegovi daritvi!
Kdor živi iz prebujene žive vere, je zanj mašna daritev poglobljeno srečanje s Srcem Jezusovim. Sveta Evharistija je najodličnejši dar Srca Jezusovega. Papež Pavel VI. je leta 1965 v apostolskem pismu 'Nedoumljivo Kristusovo bogastvo' zapisal: »Pri evharistični daritvi se namreč daruje in prejema isti naš Odrešenik, ‘ki vedno živi, da prosi za nas’ (Heb 7,25), čigar Srce je bilo prebodeno z vojakovo sulico in je izlilo val dragocene krvi in vode na človeški rod. Zraven tega na tem vzvišenem vrhuncu okušamo duhovno sladkost ob njenem izviru. Obhaja se spomin tiste izredne ljubezni, ki jo je Kristus pokazal v svojem trpljenju.« Pobožnost do Srca Jezusovega je vsa »v tem, da Jezusa Kristusa pravilno častimo in mu zadoščujemo, ter sloni največ na vzvišeni skrivnosti presvetega Rešnjega telesa«.
Srce Jezusovo se pri mašni daritvi daje za nas; daje v svoji besedi in pod podobo kruha. Njegovo ljubezen bi morali vedno znova odkrivati. Pri tem nam pomaga pogostno branje in premišljevanje evangelija, redna poglobljena molitev, neprestano prizadevanje za izpolnjevanje Božje volje, dobra priprava na vsako mašno daritev in dejavno sodelovanje pri njej, življenje iz te daritve in prejetega svetega obhajila.

sreda, 5. april 2017

Duhovne prireditve v Stični v letu 2017



APRIL
6. – 9. P. Vital Vider, zakonci z otroki
9. ob 14.30 Bernardova družina
21. – 23. Molitvena skupina Rešnje krvi
23. ob 15.00 nedelja Božjega usmiljenja
28. ob 20.00 češčenje Najsvetejših Src

MAJ
5. – 7. Vlado Bizjak, starši bogoslovcev
12. ob 20.00 fatimska pobožnost v cerkvi
13. – 14. Skupnost Emanuel, vsi
14. romanje Bernardove družine
19. – 21. Mag. J. Kukman, zdravo življenje
26. ob 20.00 češčenje Najsvetejših Src

JUNIJ
9. – 11. Skupnost Emanuel
11. ob 14.30 Bernardova družina
13. ob 20.00 fatimska pobožnost v cerkvi
16. – 18. P. Andrej Benda, zakonci z otroki
30. ob 20.00 češčenje Najsvetejših Src

Večdnevne skupine se začno ob 18.00 zvečer, če se po dogovoru s samostanom ne odločijo drugače.
Prijave sprejemajo voditelji skupin.
P. Andrej Benda, GSM: 041/918 432; e-naslov: andrej.benda@rkc.si
P. Krištof Čufer, GSM: 031/314 044; e-naslov: kristof.cufer@rkc.si
Ciril Čuš, GSM: 031/888 276; e-naslov: ciril.cus@rkc.si
P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si
Klemen Križaj (mag. Jože Kukman), Zdravo življenje, tel.: 01/787 70 65
P. Lojze Markelj, GSM 031/755 945
Romar, tel.: 040/576 914
P. Anton Nadrah, tel. 01/78 77 100; e-naslov: anton.nadrah@rkc.si
P. Branko Petauer, GSM 031/687 802; e-naslov: branko.petauer@rkc.si
P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si
Janez Novak; prijave: Mojca Kastelic: e-naslov: gabri@siol.net

Srečanja Bernardove družine v letu 2017
Mesečna srečanja Bernardove družine so v Opatovi kapeli stiškega samostana na drugo nedeljo v mesecu ob 14.30: 12. februarja, 12. marca, 9. aprila, 14. maja (romanje), 11. junija, 10. septembra, 8. oktobra, 12. novembra in 10. decembra.

Shod častilcev JMS v letu 2017
Mesečna srečanja častilcev Jezusovega in Marijinega Srca so v Opatovi kapeli v Stični ob 20.00: 31. marca, 28. aprila, 26. maja, 30. junija, 28. julija, 25. avgusta, 29. septembra, 27. oktobra, 24. novembra in 31. decembra (molitvena noč!).

Praznovanje fatimske stoletnice po škofijah ( 1917 – 2017)

12. 05. 2017, Nadškofija Maribor, Ptujska Gora: 19.00 molitvena ura, 20.00 sv. maša, po njej procesija
13. 05. 2017, Škofija Murska sobota, Črenšovci; 15.00 molitvena ura, 16.00 sv. maša
24. 06.2017, Vseslovensko srečanje JMS, Zaplaz: 9.00 molitvena ura, 10.00 sv. maša, premor, pričevanja in litanije Matere Božje
15. 07. 2017, Škofija Celje, Petrovče: 10.00 molitvena ura, 11.00 sv. maša
14. 08. 2017, Škofija Koper, Sveta Gora: 19.00 molitvena ura, 20.00 sv. maša, po njej procesija
14. 08. 2017, Škofija Novo mesto: ob 20.00 procesija s Čateža na Zaplaz, nato sv. maša
9. 09. 2017, Nadškofija Ljubljana, Brezje: 9.00 molitvena ura, 10.30 sv. maša
14. 10. 2017, Slovensko-hrvaško srečanje, Stična: 10.00 molitvena ura, 11.00 sv. maša

torek, 4. april 2017

ZA ZIDOVI SAMOSTANA


Beseda urednika

Po večletnem študiju liturgike v Rimu, na univerzi sv. Anzelma, je naš p. Nikolaj Aracki uspešno ubranil svojo doktorsko nalogo (disertacijo) in zanjo dobil najvišjo – odlično oceno (summa cum laude). Predaval bo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, deloma tudi na univerzi svetega Anzelma v Rimu, in bo obogatitev tudi za naš samostan. Svoje delo predstavlja v tej številki. Čestitamo!
Z današnjim glasilom uvajamo nekaj novosti. V dveh številkah bomo objavili pastirsko pismo portugalskih škofov o stoti obletnici fatimskih dogodkov. Več let nas bo spremljalo in v molitvi poglabljalo delo mehiškega duhovnega pisatelja C. M. de Heredia DJ 'Vir največje sile', prav tako kratke misli dr. Marka Kremžarja, znanega argentinskega Slovenca, z naslovom 'Razmišljanja ob zmedi'.
S pomembnim obredom pepeljenja smo začeli postni čas. Pravilo sv. Benedikta, po katerem živimo cistercijani, nam naroča: »V teh dneh naj torej k rednim dolžnostim rednega služenja še kaj dodamo: posebne molitve, pritrgovanje v jedi in pijači. Vsak naj torej sam od sebe, poleg določene mu mere 'z veseljem Svetega Duha' (1 Tes 1,6) kaj Bogu daruje, se pravi: naj svojemu telesu nekaj pritrga v jedi, pijači, spanju, klepetavosti, razposajenosti ter z duhovnim veseljem in hrepenenjem pričakuje sveto veliko noč« (št. 49,5–7).
To je najprej opomin za nas, stanovalce samostana, lahko pa je pobuda tudi za vas, ki živite v zunanjem vrvežu. Pritrgovanje, povezano z ljubeznijo, vodi k duhovnemu veselju in napredovanju v svetosti, hkrati pa je odličen prispevek za vsestransko rešitev človeštva, duhovno in materialno. V letošnjem letu stoletnice fatimskih dogodkov so nam trije preprosti fatimski pastirčki izredni vzorniki.
Bog povrni vsem, ki ste za naše glasilo letos že dali kakšen prostovoljni prispevek. Ne zamerite, da zdaj omenim neprijetno finančno zadevo. Naš ekonom je potožil, da je bilo lansko leto pokritih komaj polovico stroškov za glasilo 'V Materini šoli'. Na leto znašajo stroški okrog 12.000 evrov. Priporočam se tistim, ki morete pomagati. Vendar naj nihče ne odpove revije zato, ker ne more nič prispevati. Revija naj bi se vzdrževala s prostovoljnimi darovi. Tudi tu se lahko pokaže medsebojna ljubezen: tisti, ki morejo prispevati več, naj bi dali za tiste, ki ne morejo nič ali le malo prispevati.
V imenu samostanske družine vsem želim blagoslovljen postni čas. Ostanimo povezani v molitvi. Za vse bom daroval sveto mašo.
p. Anton Nadrah

Cistercijan p. Nikolaj Aracki novi doktor liturgike

P. Nikolaj, več let si študiral v Rimu; kaj vse je prišlo na vrsto?

Papeški liturgični inštitut, ki je del Atenea ali univerze svetega Anzelma v Rimu in ga vodijo patri benediktinci, je specializirana ustanova za študij bogoslužja, in sicer iz zgodovinskega, teološkega ter pastoralnega vidika. Zelo velik poudarek je na zgodovini zahodnih obredov, seveda najprej rimskega pa tudi ambrozijanskega ter tudi obredov vzhodnih Cerkva.
Eden temeljnih virov za zgodovino obredov so liturgične knjige, od najstarejših fragmentov in kodeksov (iz 2./3. stoletja), pa vse do novih, to je, po drugem vatikanskem koncilu prenovljenih liturgičnih knjig, ki poleg zakramentov obsegajo tudi vse zakramentale. Skratka vse obredje Cerkve. Veliko časa smo posvetili tudi klasičnim oz. svetopisemskim jezikom, na doktorski ravni pa je potrebno ob teh dokazati znanje še vsaj štirih »velikih« modernih jezikov.
Posebej zanimiv je študij načel prevajanja ter inkulturacije Kristusove skrivnosti, ki jo slavimo in praznujemo v bogoslužju, in čeravno vedno ista, se v vsakem narodu ter vsaki kulturi želi »utelesiti« na izviren in lasten način.

Kakšna je vsebina disertacije, ki si jo zagovarjal z odličnim uspehom (summa cum laude)?

V svojem študiju sem se naslonil na Sveto pismo, cerkvene očete ter na kompleksno zgodovino razvoja cerkvenega obredja. Naslov naloge »Praznovanje in slavljenje Zaveze« povzema poseben, tako imenovani tipološki pristop do Svetega pisma, ki ga uporabljam tudi za razumevanje bogoslužja.
Usmeril sem se k svetopisemskim temeljem, figuram, zgodbam, prerokbam, dogodkom, kjer se skrivnost Božje ljubezni do človeka izraža z obljubo, oziroma z zavezo, paktom, pogodbo, ali pa celo oporoko.
Bogoslužje v Stari zavezi je stalno podaljševanje zaveze med Bogom izvoljenega ljudstva in generacijami, ki niso bile prisotne ob izhodu iz Egipta, ali pa ob sklenitvi zaveze z Mojzesom na Sinaju. Je pa zato vsaka naslednja generacija na novo obnovila, podoživela te trenutke, zlasti pa sklenila zavezo znotraj bogoslužnega, kultnega praznovanja.
Po Kristusovem velikonočnem dogodku, zadnji večerji, smrti in veličastnem vstajenju, pa vemo, da je evharistija, to je obred v njegov spomin, tudi skrivnostna svatba Njega samega s Cerkvijo, z Božjim ljudstvom nove Zaveze. To je izraženo v osrednjih besedah evharističnega obreda: »To je moja kri nove in večne zaveze.«
Sveto pismo in njegova tipološka govorica mi je omogočila preproste ter univerzalne kategorije, kako izraziti krščansko novost, Kristusovo skrivnost in skrivnostno dogajanje v bogoslužju. Tukaj se, po obredu in molitvah, sklepa in praznuje oziroma slavi zaročniška zaveza, nova zaveza, ki jo ima dobri Bog z vsakim od nas.

Kakšne koristi prinaša Tvoj študij na področju liturgike in dušnopastirskega delovanja?

Ena izmed novosti, ki jo liturgični teologiji in znanosti prinaša moja naloga, je v novem vrednotenju tako imenovane tipološke hermenevtike ali razlaganja, ki je posledično pripeljala tudi do izdelave izvirnega, tako imenovanega »liturgičnega modela«.
Dekan papeškega liturgičnega inštituta ter celotna komisija so bili mnenja, da gre za izredno izviren pristop do liturgične teologije, zato so mi v prihodnje ponudili predavanje za bodoče doktorande. Svoj študij bom tako kmalu lahko predstavil tudi novim študentom liturgike, predvsem pa bomo v skladu z mojo nalogo obravnavali razvoj zakramentalnega izrazoslovja, ki je zlasti v prvih stoletjih Cerkve bilo bolj kot s filozofskim jezikom, zaznamovano s svetopisemskimi podobami. Veselim pa se tudi priložnosti, da bom deloval na katedri za liturgiko pri Teološki fakulteti v Ljubljani, z namenom študentom posredovati navdušenje nad svetim bogoslužjem, kot so ga meni predali moji profesorji in seveda tudi stiška samostanska skupnost.
Menim, da bi se današnje razumevanje zakramentov, mistagogija in kateheza, lahko še bolj vrnili k temeljnim svetopisemskim kategorijam, saj je Božja beseda resnično živa in učinkovita. In to v največji meri takrat, ko je ta beseda oznanjena in obhajana, praznovana in slavljena ravno v bogoslužju, ki obnavlja zavezo med človekom in Bogom.

nedelja, 2. april 2017

ODMEVI 2



Zadnjič sem molil in se pritoževal, kako težko je moliti, sploh se spraviti k molitvi.
Pa mi je Jezus dal vedeti: »S svojo molitvijo mi pomagaš reševati duše!« Kako sem bil vesel in ni več težko moliti! Rad imam Gospoda!
Peter