Muzej krščanstva na Slovenskem praznuje

V Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični smo v soboto, 19. novembra 2016, v okviru 17. festivala Stična odprli občasno jubilejno razstavo Sit hic museum! 10 let Muzeja krščanstva na Slovenskem in 33 let muzejske dejavnosti v Stični. Razstavo je slovesno odprl Silvester Gaberšček z Ministrstva za kulturo.

Leto 2016 je za Muzej krščanstva na Slovenskem, ki deluje v delu Cistercijanske opatije Stična, jubilejno, saj mineva 10 let, odkar je stiški muzej dobil status muzeja državnega pomena. Po večletnih prizadevanjih mnogih je postal osrednji državni muzej za krščansko umetnost in zgodovino krščanstva na Slovenskem, ki s svojim delovanjem bogati ves slovenski in mednarodni kulturni prostor. Tega jubileja pa ne bi praznovali, če ne bi pred 33 leti, torej leta 1983, stiški menihi pod vodstvom tedanjega opata, p. dr. Antona Nadraha pripravili prve razstave. Leta 1991 je muzejsko dejavnost v Stični pričelo financirati Ministrstvo za kulturo RS in s tem je bil zagotovljen njegov nadaljnji razvoj.

Danes je Muzej krščanstva na Slovenskem muzej, ki sledi prek 1700 let staro versko izročilo na območju Slovenije. Krščanstvo je v teh stoletjih ustvarilo izjemno materialno in duhovno zapuščino, ki znotraj muzejskih aktivnosti dobiva nove dimenzije. Na eni strani muzej predstavlja različne zbirke premične sakralne kulturne dediščine, na drugi strani pa prinaša historični pregled družbenih tokov, v katerih je imelo krščanstvo pomembno vlogo. Na ogled sta dve stalni razstavi: Zgodovina krščanstva na Slovenskem in Življenje za samostanskimi zidovi. Muzej z razstavami, publikacijami in prireditvami komunicira z javnostjo, ker se zaveda, da krščanstvo ni samo del historičnega konteksta, ampak ima svoje mesto tudi v sodobni družbi. Posebno pozornost namenja izobraževanju mladih, saj je del aktualnega medkulturnega dialoga tudi dialog med verstvi. V današnjem svetu je vse bolj prisoten in v prihodnosti človeštva bo imel odločilno vlogo.

V muzeju smo izdali tudi knjigo Sit hic museum! 10 let Muzeja krščanstva na Slovenskem in 33 let muzejske dejavnosti v Stični (ur. Nataša Polajnar Frelih, Muzej krščanstva na Slovenskem), Stična 2016. Knjiga, ki jo je oblikoval kustos Tadej Trnovšek, obsega 128 strani.

V knjigi predstavljamo zgodovino Muzeja krščanstva na Slovenskem in njegovih predhodnikov. Objavljena so naslednja poglavja: Razvoj muzejske dejavnosti v Stični (Od prve razstave do ustanovitve Društva prijateljev Slovenskega verskega muzeja (1983–1991), Društvo prijateljev Slovenskega verskega muzeja (1991–2007), Slovenski verski muzej (2001–2006), Muzej krščanstva na Slovenskem (2006–), Direktorji muzeja, Seznam zaposlenih), Zbirke Muzeja krščanstva na Slovenskem, Konservatorska in restavratorska dejavnost, Pedagoška dejavnost, Seznam razstav, Nagrade in priznanja, Evropski projekt in druge predstavitve v mednarodnem prostoru, Kako sprejemajo muzej obiskovalci?, Muzej in mediji, Muzejske publikacije, Bibliografija zaposlenih in angleški povzetek The Slovene Museum of Christianity.

Postavitev razstave in natis knjige je omogočilo Ministrstvo za kulturo RS. Knjiga, ki stane 15,00 eur, je naprodaj v muzeju in v večjih knjigarnah po Sloveniji.

Za naročilo po pošti pišite v Muzej krščanstva na Slovenskem na: info@mks-sticna.si ali pokličite na telefon: 01 78 77 863.

Jubilejna razstava bo na ogled do 5. marca 2017. Vljudno vabljeni!

mag. Nataša Polajnar Frelih, direktorica

Duhovne prireditve v Stični v letu 2016/17

JANUAR 2017

6. – 8. Neokatehumeni Ljubljana – stolnica

8. Ob 14.30 Bernardova družina

14. – 15. Skupnost Emanuel

19. – 22. P. Vital Vider, zakonci z otroki

27. ob 20.00 češčenje Najsvetejših Src

28. – 29. Skupnost Emanuel, samski

FEBRUAR 2017

4. Molitvena skupina Rešnje krvi

10. – 12. P. Maksimilijan, birmanci

12. ob 14.30 Bernardova družina

17. – 19. P. Maksimilijan, birmanci

24. ob 20.00 češčenje Najsvetejših Src

24. – 26. P. Maksimilijan, birmanci

MAREC

3. – 5. P. Maksimilijan, birmanci

10. – 12. P. Maksimilijan, birmanci

10. – 12. P. Branko, Bernardova družina

12. ob 14.30 Bernardova družina

16. – 19. P. Vital Vider, zakonci z otroki

17. – 19. Birmanci Črnomelj

31. ob 20.00 češčenje Najsvetejših Src

Večdnevne skupine se začno ob 18.00 zvečer, če se po dogovoru s samostanom ne odločijo drugače.

Prijave sprejemajo voditelji skupin.

P. Andrej Benda, GSM: 041/918 432; e-naslov: andrej.benda@rkc.si

P. Krištof Čufer, GSM: 031/314 044; e-naslov: kristof.cufer@rkc.si

Ciril Čuš, GSM: 031/888 276; e-naslov: ciril.cus@rkc.si

P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si

Klemen Križaj (mag. Jože Kukman), Zdravo življenje, tel.: 01/787 70 65

P. Lojze Markelj, GSM 031/755 945

Romar, tel.: 040/576 914

P. Anton Nadrah, tel. 01/78 77 100; e-naslov: anton.nadrah@rkc.si

P. Branko Petauer, GSM 031/687 802; e-naslov: branko.petauer@rkc.si

P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si

Janez Novak; prijave: Mojca Kastelic: e-naslov: gabri@siol.net

Pričakovanje novega leta z molitvijo in pesmijo

Kakor vsako leto bomo v Stični tudi letos pričakali novo leto v Opatovi kapeli z molitvijo in pesmijo, na koncu pa bo mašna daritev, zakuska in srečelov. Začetek ob 20.30. Vsi lepo vabljeni.

Srečanja Bernardove družine v letu 2017

Mesečna srečanja Bernardove družine so v Opatovi kapeli stiškega samostana na drugo nedeljo v mesecu ob 14.30: 8. januarja, 12. februarja, 12. marca, 9. aprila, 14. maja (romanje), 11. junija, 10. septembra, 8. oktobra, 12. novembra in 10. decembra.

Shod častilcev JMS v letu 2017

Mesečna srečanja častilcev Jezusovega in Marijinega Srca so v Opatovi kapeli v Stični ob 20.00: 27. januarja, 24. februarja, 31. marca, 28. aprila, 26. maja, 30. junija, 28. julija, 25. avgusta, 29. septembra, 27. oktobra, 24. novembra in 31. decembra (molitvena noč!).

Postne duhovne vaje pri Sv. Jožefu v Celju

za častilce JMS, zlasti za animatorje, ki bodo posvečene brezmadežnemu Marijinemu Srcu, bodo od petka, 10. marca ob 18.00, do nedelje, 12. marca, v domu duhovnih vaj v Celju pri Sv. Jožefu, pod vodstvom prof. Antona Štruklja. Po zaključku DV bo v nedeljo ob 14.30 v Celju naslednja seja animatorjev in Odbora JMS.

Iz samostanske kronike

V soboto, 19. novembra, je bila v Stični razširjena seja animatorjev in odbora Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu, na kateri smo določili glavne smernice za obhajanje stoletnice fatimskih dogodkov, ki so začrtane predvsem v knjižici Živeti resnico in klic Fatime. Poudarek je na vsakdanjem življenju, ki naj bi postajalo vedno bolj krščansko in torej evangeljsko.

Prav tako 19. novembra zvečer je bilo v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični odprtje razstave Sit hic museum. Razstava je posvečena desetletnici, odkar je Muzej sprejet med nacionalne muzeje in triintridesetletnici, odkar se je v stiškem samostanu začela muzejska dejavnost. Odlično pripravljena razstava z bogatimi razstavnimi predmeti bo na ogled do 5. marca 2017.

V letošnjem letu je bila naša bazilika na znotraj prebeljena, narejena je bila nova spovednica na moški strani (blagoslovil jo je generalni opat M. G. Lepori iz Rima), za vstop na pevski kor pa so bile izdelane nove stopnice. Stavba Nazaret, v kateri je bila nekdaj v spodnjih prostorih samostanska mesarija, zgoraj pa stanovanjski prostori, je dobila novo kritino.

kronist

Rešitev v upoštevanju fatimskih sporočil

Če bi se ravnali po fatimskih sporočilih, bi se versko in moralno stanje prebivalcev Evrope bistveno izboljšalo. Tudi v materialnem oziru ne bi bilo več revščine. Približali bi se idealu prve Cerkve, kakor jo opisujejo Apostolska dela: »Množica teh, ki so sprejeli vero, je imela kakor eno srce in eno dušo. Nihče ni trdil, da je to, kar ima, njegova last, temveč jim je bilo vse skupno (…) Nihče med njimi ni trpel pomanjkanja« (Apd 4,32–34). Ljudje bi bili bolj srečni in zadovoljni, kakor so zdaj. Predvsem pa bi se zanje bistveno izboljšalo stanje tiste Nove Evrope, ki jo pričakujemo onkraj smrti, na Novem nebu in Novi zemlji. To bi se zgodilo, ker bi mi postali boljši. Papež Benedikt XVI. je v maju 2010, ko je obiskal Portugalsko in Fatimo, izrekel pomenljive besede:

»Dogodek izpred 93-ih let, ko se je tukaj nad Portugalsko odprlo nebo kot okno upanja, je izraz ljubečega Božjega načrta. To okno upanja Bog odpre takrat, ko mu človek zapre vrata […] V človeštvu se je ljubezen ohladila in upanje na rešitev zameglilo. Zato je prišla iz nebes Devica Marija, da bi nas spomnila na evangeljske resnice, ki so za človeštvo edini vir upanja.«

Bog je odprl nebo kot okno upanja; ne zato, da bi nam razodel nove resnice, saj so že vse v evangeliju, pač pa zato, da bi nam znova dokazal svojo ljubezen, ki traja iz roda v rod, tudi za današnji rod. Bog nas na izreden, materinski način ljubi po Materi Mariji. Ničesar drugega ne more ogreti in navdušiti naša mrzla srca kot izredna Božja ljubezen. Če nas niti ta ne premakne, kaj sploh more vplivati na naše spreobrnjenje in duhovno rast?!

Kardinal Joseph Ratzinger, poznejši papež Benedikt XVI., je v Fatimskem sporočilu, v katerem leta 2000 razlaga fatimsko skrivnost, zapisal: »V zasebnih razodetjih, ki jih Cerkev potrdi – torej tudi v Fatimi – gre za to: pomagati nam, da bi razumeli znamenja časa in nanje v veri pravilno odgovorili.« Treba je odkriti, kaj je središče ali bistvo zasebnega razodetja. »Središče je tam, kjer videnje postane poziv in vodi naproti Božji volji,« je dejal kardinal Ratzinger. Postavlja se vprašanje, kakšen je klic najprej angela in potem Marije iz Fatime in kaj Bog pričakuje od nas.

ZA ZIDOVI SAMOSTANA Urednikova beseda

Ko ste dobili to številko, prvo za leto 2017, je bila polovica adventnega časa za nami. Končalo se je milostno leto usmiljenja, ki je bilo za Slovenijo hkrati leto obiska milostnega kipa fatimske Marije romarice. Za vse prejete milosti smo hvaležni Bogu. Jaz pa se kot urednik glasila V Materini šoli zahvaljujem vsem sodelavcem, ki kakor koli pomagate oblikovati glasilo ali ga razširjati med bralci.

Prihodnje leto bo leto stoletnice fatimskih dogodkov. Na slovenski ravni bomo to pomembno obletnico praznovali 14. oktobra 2017 na slovensko-hrvaškem srečanju v Stični. Morda bodo posamezne škofije organizirale tudi škofijska praznovanja v zahvalo za letošnje milosti in poživitev ter poglobitev tega, kar se je v nas dogajalo. V letu 2017 se hočemo potruditi, da bomo angelova in Marijina naročila v Fatimi, ki so v bistvu evangeljska naročila, tudi živeli.

Za naše glasilo ni naročnine, kdor pa hoče in more, lahko s pomočjo položnice, ki je priložena, ali kako drugače, nekaj prispeva za stroške natisa.

V imenu samostanske družine in v svojem imenu vam želim veselo pričakovanje in milostno praznovanje Gospodovega rojstva in njegov obilen blagoslov v novem letu 2017.

p. Anton