ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC Pogovori z Jezusom (7) Moja Cerkev živi iz Evharistije

Predragi član Cerkve, sveta Evharistija je vir, srce in vrhunec življenja ter poslanstva Cerkve. Moja Cerkev živí iz svete Evharistije. Živí iz mašne daritve, svetega obhajila in molitve pred menoj, ki sem navzoč pod podobo kruha.

Po vsem svetu se neprestano darujejo mnoge svete maše. V cerkvah in kapelah se zbirajo moji zvesti verniki, ki so živa Cerkev. Te shode vodim jaz sam, ki sem glavni darovalec svete Evharistije. Sem véliki duhovnik nove zaveze in nevidno predsedujem celotnemu obhajanju Evharistije. Na viden način me ponavzočuje škof ali duhovnik, ko predseduje zboru, oznanja Božjo besedo, sprejema evharistične darove in moli evharistično molitev.

V sveto daritev vključujem vso Cerkev in z njo tudi tebe. Ni je ure, v kateri ne bi duhovniki v kaki cerkvi izgovarjali mojih besed: Vzemite in jejte od tega vsi, to je moje telo, ki se daje za vas. Vzemite in pijte iz njega vsi, to je kelih moje krvi nove in večne zaveze, ki se za vas in za vse preliva v odpuščanje grehov. To delajte v moj spomin.

Po teh besedah v moči Svetega Duha posvetim kruh v svoje telo in vino v svojo kri. Tako postanem pod podobo kruha in vina jaz sam navzoč kot pravi Bog in pravi človek.

Milijoni in milijoni vernikov me vsak dan prejemajo v svoje srce, predvsem pa me prejemajo ob nedeljah in praznikih. Tako njihovo srce napolnjujem z veseljem in upanjem.

Vedno so po cerkvah goreči verniki, ki me častijo pod podobo kruha. Častijo me v tabernaklju, častijo še posebej, ko sem pred njimi v monštranci, častijo med procesijo na praznik svetega Rešnjega telesa in krvi. Najbolj slovesno pa me častijo na evharističnih kongresih. Zahvaljujejo se mi za neštete milosti, ki jim jih vsak dan dajem. Z zaupanjem me prosijo v različnih stiskah in težavah.

Gospod Jezus, ti si v sveti Evharistiji vir, središče in vrhunec življenja Cerkve ter dar za življenje sveta. Kakor je tvoja Cerkev nenehno zazrta k tebi, ki si navzoč v oltarnem zakramentu, tako se hočem ozirati vate tudi jaz. Tvoja zvesta služabnica mati Terezija je rekla, da je njena televizija tabernakelj. Tako želim tudi jaz tebe gledati in častiti v tabernaklju, tudi takrat, kadar sem daleč od tebe. Kjer je ljubezen, tam ni razdalj. V tabernaklju tvoje srce nenehno bije iz ljubezni do mene in vsega človeštva. V Evharistiji boš živel v Cerkvi do konca sveta v trenutku svoje največje ljubezni do človeštva.

Milosti iz posvetitve Jezusovemu in Marijinemu Srcu

MOLI IN DELAJ Žetev je velika, delavcev pa malo

V času poletne vročine, ki jo motijo pogostne plohe, so dozorela štiri zrna na petem klasu. Za nami so redke nove maše in bolj številne srebrne, zlate, biserne, diamantne ter železne. V teh tednih se mladi odločajo za duhovne poklice, duhovniške, redovniške in misijonarske. Gospod vedno kliče dovolj, a človek se v našem času očitno težje odloča kot pred desetletji. Zato je molitveno sodelovanje še kako potrebno! Bog povrni vsem, ki vztrajate na poti molitve za duhovne poklice in vztrajnost poklicanih! Božje kraljestvo trpi silo …

Fatimska pobožnost 2014

Fatimska pobožnost bo v stiški baziliki z začetkom ob 19.30 z molitvijo rožnega venca, nato ob 20h mašna daritev, procesija s kipom fatimske Matere Božje, ki jo bomo spremljali z lučkami in petjem Marijinih litanij ter fatimske pesmi. Na koncu bo pred Najsvetejšim obnovitev posvetitve Najsvetejšima Srcema in blagoslov z Najsvetejšim. Srečanja bodo: v petek 12. septembra in v ponedeljek 13. oktobra.

Fatimska pobožnost v petek 12. septembra ob 19.30

V petek, 12. septembra, vse lepo vabimo na fatimsko pobožnost, ki bo v stiški baziliki ob 19.30.
Rožnemu vencu bo sledila mašna daritev na čast Marijinemu imenu, češčenje fatimske Kraljice,
obnovitev posvetitve Jezusovemu in Marijinemu Srcu ter blagoslov z Najsvetejšim.

Cistercijani

Jaslice v voščeni katedrali br. Bernarda

V ponedeljek, 23. 6. 2014, smo v Muzeju krščanstva na Slovenskem postavili na ogled izjemno voščeno gotsko katedralo z jaslicami, ki jo od leta 2008 dalje za samostanskimi zidovi »gradi« stiški menih br. Bernard Rajbar, in nekaj njegovih unikatnih velikonočnih in jubilejnih sveč. Po stenah so obešene fotografije p. Branka Petauerja, ki razkrivajo skrivnostne poglede v notranjost katedrale. Razstavo je slovesno odprl p. dr. Leopold Grčar OFM, ki je imel tudi predavanje z naslovom Luč, ki razsvetljuje: Sveče in samostanske jaslice v katedrali!. Večer je s pesmijo dopolnil Stiški kvartet, Ana Blaževič Arko iz Stične pa nam je zaigrala na violino. Razstava bo na ogled do 31.8.2014.

V Materini šoli objavljamo del pogovora z br. Bernardom, avtorjem jaslic v voščeni katedrali, celoten pogovor pa si lahko preberete v spremni publikaciji: Nataša Polajnar Frelih, Luč, ki razsvetljuje: jaslice v gotski katedrali iz voska, samostansko delo, Stična 2014.

Spoštovani br. Bernard, kdaj si začel z izdelovanjem svoje prekrasne voščene gotske katedrale?

Idejo za izdelavo voščene gotske katedrale sem dobil leta 2007 za božič. Malo pred tem, v začetku novembra, sem se vrnil iz cistercijanskega samostana Mehrerau ob Bodenskem jezeru v Avstriji. V naši samostanski obednici v Stični so bile postavljene jaslice, sestavljene iz figuric, vzetih iz različnih kompletov. /…/ Ko sem jih opazoval, sem si rekel: »Zakaj pa ne bi sam poskusil za našo obednico narediti novih jaslic in z njimi zamenjati te, ki ne ustrezajo več estetskemu videzu? Dalo bi se jih narediti kar iz voska.« /…/

Potem sem za novo leto dobil voščilnico nečakinje br. Norberta, na njej pa je bila slika jaslic. /…/ Voščilnica me je zelo močno nagovorila. Začel sem premišljevati o božiču kot o veličastnem, mogočnem dogodku. Prvič sem začutil, kako se je mogočni Bog sklonil k tako majhnemu človeku. Ob gledanju te voščilnice mi je padla kot z neba ideja: »Kaj če bi tudi jaz naredil eno tako gotsko katedralo, in to iz voska, ter vanjo postavil sveto Družino?« /…/

Kako je začela nastajati tvoja mogočna arhitektura? Najprej si izdelal prezbiterij, potem zvonik. Kako je to šlo? Spominjam se, da je bila katedrala vsako leto večja.

Leta 2008 je bil »zgrajen« najprej prezbiterij, v naslednjih letih pa še prečna ladja in zvonik. Glavno ladjo sem »gradil« dve leti in je bila dokončana leta 2013. Vse te letnice so vgravirane na skritih mestih na zunanjščini katedrale.

Prosim, opiši zunanjost katedrale. Koliko je dolga, široka, visoka? Kako visok je zvonik?

Katedrala je dolga 242 cm, široka 153 cm in visoka 160 cm. Zvonik je visok 251 cm.

Koliko kilogramov voska si že porabil?

Ne vem točno. Vem pa, da samo zvonik tehta 292 kg. Glede na celotno težo izdelka bi se verjetno po čebeljih kilometrih dalo priti okoli sveta. Kot vemo, čebele pri nabiranju medu preletijo ogromne razdalje.

Kaj vse vidimo v notranjosti? Kukanje skozi glavna in stranska vrata nam razkriva zelo zanimive poglede.

Ko pogledamo skozi glavni vhod, vidimo glavni oltar s sveto Družino. Vidimo tudi korne klopi, zbor angelov in osem nagrobnikov, postavljenih vzdolž glavne ladje. Z nagrobniki želim ohranjati spomin na moje pokojne sobrate, ki so svoje zemeljske jaslice že začeli v večnosti.

Nad glavnim vhodom lahko natančen opazovalec opazi tudi dvojne orgle. Če pa pogledamo skozi leva in desna stranska vrata prečne ladje, pa zapazimo preostalih dvanajst nagrobnikov in sedilje (liturgične sedeže).

Koliko je oltarjev in komu so posvečeni?

Po predpisih mora biti v cerkvi le en oltar in tako je tudi v tej katedrali. Glavni oltar je posvečen sveti Družini. Ker pa so se ob Jezusovem rojstvu zbrale trume angelov, sem tudi jaz poskrbel, da je truma angelov prišla tudi v te jaslice. Ko so napolnili notranjost, so svoja mesta zasedli še na zunanjščini, da tudi od tam oznanjajo veselo novico – rojstvo Božjega Sina.

Ali si narišeš načrt za nagrobnik, arhitekturo ali delaš kar neposredno »iz glave«?

Načrta nimam. Delam iz glave in trenutnega razpoloženja.

Kje pravzaprav dobiš vosek? Ga kupiš ali uporabljaš vosek starih sveč?

V začetku sem uporabljal vosek starih sveč, ko pa je tega začelo primanjkovati, sem ga velikodušno začel dobivati od p. Avguština Novaka, ki je samostanski čebelar. Ker je začelo primanjkovati tudi tega voska, mi je velikodušno začel pomagati tudi čebelar Alojz Janežič s Poljan nad Stično.

Kakšni so odzivi na katedralo s strani obiskovalcev?

Obiskovalci sprašujejo, če je ta katedrala kopija kakšne resnične katedrale. Zelo jih preseneti, ko vidijo, da je iz voska. Radi jo fotografirajo, še prej seveda vprašajo za dovoljenje. Najbolj so je veseli otroci, ki so zelo radovedni in tudi najlažje pokukajo vanjo, saj so njihove oči ravno v višini vhoda vanjo.

Vsako leto nas prav prijetno presenetiš z novimi elementi na katedrali ali v njej. Kakšni so tvoji načrti s katedralo v prihodnje?

Ja, katedralo je potrebno še dokončati. Manjkajo stebrički, dekoracija, vitraži. Želim si, da bi čim dlje vzdržala in da bo primerno oskrbovana. Želja, ki jo imam, pa je ta, da bi čim dalj (še mnogo let) gledalcu pričarala božično zgodbo, ki ji lahko damo naslov: Luč, ki razsvetljuje.

mag. Nataša Polajnar Frelih, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem

Razstava ob 100. obletnici izida NOVIN Slovenske krajine

V četrtek, 5. junija 2014, smo v Muzeju krščanstva na Slovenskem slovesno odprli jubilejno razstavo NOVINE Slovenske krajine, ki jo je leta 2013 pripravila Pastoralna služba Škofije Murska Sobota ob 100. obletnici izida Novin. O pomenu tega tednika za ohranjanje nacionalne in kulturne identitete med Slovenci v Prekmurju in o sami jubilejni razstavi sta spregovorila dr. Stanislav Zver in Lojze Kozar ml., slovesno pa jo je odprl msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof. Med Prekmurske ravnice sta nas s prekmurskima ljudskima skladbama popeljala skladatelj Roman Sarjaš in violinistka Maša Golob.

Bogata zgodovina izhajanja tega pomembnega časopisa je bila predstavljena na 12 panojih, v vitrinah pa so bili na ogled tudi posamezni originalni izvodi Novin. Novine so začele izhajati decembra 1913 kot tednik, sprva s specifičnimi podnaslovi (družabni, zabavni, poučni list), pozneje kot glasilo Slovenske krajine (Prekmurja).

»Slovenci v Prekmurju smo dobili svoj tednik res komaj še v zadnjem trenutku, da so nas osvestile, nam pokazale smer v skupnost z ostalimi Slovenci, saj je vojna bila že na pragu in z njo velike spremembe v mednarodnem življenju.« (Lojze Kozar, st.)

Glede na državno pripadnost Prekmurja se zgodovina izhajanja Novin deli na tri obdobja. Prvo obdobje je obdobje od ustanovitve Novin leta 1913, ko Prekmurci dobijo prvo kulturno-politično glasilo, ki vztrajno budi njihovo narodno zavest, do konca prve svetovne vojne. Takoj po prvi svetovni vojni je nastopil vmesni čas, ko se je odločalo, kam se bo Prekmurje priključilo: k Madžarski ali k bodoči Jugoslaviji. Tretje obdobje nastopi avgusta 1919, ko je Prekmurje pripadlo Jugoslaviji, a je prišlo do velikih razočaranj, tako na posvetni kot cerkveni ravni.

Kot je še zapisal mag. Franc Kuzmič, upokojeni muzejski svetovalec Pomurskega muzeja Murska Sobota, so Novine sicer skrbele za versko vzgojo, a so pretežno širile ljudem obzorje glede splošnega spoznavanja sveta in dogajanj v njem, prinašale novice v domačem kraju, nakazovale nova pota v gospodarstvu, učile pametnega kmetovanja, trgovanja in obrti. Med prvo svetovno vojno so bile nenadomestljiva vez med vojaki na bojiščih in domačimi. Prav tako so domači literarni ustvarjalci v njih objavljali leposlovne prispevke, med njimi svoje prvence: Miško Kranjec, Anton Vratuša, Naci Kranjec, Ferdo Godina idr.

Njihov najvišji cilj je bil dvigovati slovensko zavest pod madžarsko oblastjo, a zelo previdno, saj so le tako lahko izhajale. Novine so vodile tudi borbo za popolno gimnazijo v Soboti, za pravično delitev agrarne zemlje, se zavzemale za zavod za revne dijake (internat) in se borile proti vplivom raznih ideologij. Obenem so postopoma prilagajale prekmurščino v osrednji slovenski knjižni jezik. Novine so izhajale do okupacije Prekmurja leta 1941.

mag. Nataša Polajnar Frelih, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem

Obvestilo - skupine in srečanja

Večdnevne skupine se začno ob 18.00 zvečer, če se po dogovoru s samostanom ne odločijo drugače.

Prijave sprejemajo voditelji skupin. Za nekajurna srečanja prijave niso potrebne.

P. Andrej Benda, GSM: 041/918 432; e-naslov: andrej.benda@rkc.si

P. Krištof Čufer, GSM: 031/314 044; e-naslov: kristof.cifer@rkc.si

Ciril Čuš, GSM: 031/888 276; e-naslov: ciril.cus@rkc.si

P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si

Mag. Jože Kukman, tel. 01/78 77 100

P. Lojze Markelj, GSM 031/755 945

P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si

Srečanja Bernardove družine v letu 2014

Mesečna srečanja Bernardove družine bodo v Opatovi kapeli stiškega samostana na drugo nedeljo v mesecu ob 14.30: 20. avgusta za praznik sv. Bernarda (ob 19.00 v cerkvi), 14. septembra, 12. oktobra, 9. novembra in 14. decembra.

Srečanja častilcev Jezusovega in Marijinega Srca v letu 2014

Mesečna srečanja bodo v Opatovi kapeli v Stični na zadnji petek v mesecu ob 20.00: 29. avgusta, 26. septembra, 31. oktobra, 28. novembra in 31. decembra.